Verjetno bi lahko z zavezanimi očmi ugotovil, da sedim v Maseratiju. Poseben vonj, posebni občutki, posebno podvozje in motor, ki naježi kožo. To je Maserati!
Močnemu kitajskemu trgu se niso mogli upreti niti pri Maseratiju. Še pred nedavnim prej osovražena kot zaželena dežela postaja iz leta v leto vse bolj obljubljena dežela za večino avtomobilskih proizvajalcev. Kitajska je trg, na katerem si vse več avtomobilskih znamk astronomsko hitro in zlahka povečuje prodajne številke, in trenutno se zdi, da se tam cedita zgolj med in mleko. Nič drugače ni med prestižnimi limuzinami. Prodaja teh cveti, večje in dražje so, boljše je. Zato ni čudno, da so pri Maseratiju Ghiblija prvič na ogled postavili prav na šanghajskem avtomobilskem salonu.
Posledično se prvič v vsej svoji zgodovini Maserati v boj za kupce podaja z dvema štirivratnima limuzinama. Ob že znanem Quattroporteju (tudi nedavno prenovljenem) je druga možnost povsem novi in manjši, a enako fascinantni Ghibli. To torej pomeni, da je z zgodovino povezano le ime. Kajti Maserati Ghibli je bil med letoma 1967 in 1973 4,7 metra dolg kupe (ali kabriolet oziroma spider) z dolgim nosom, kompaktno kabino in kratkim ter ostro zašiljenim zadkom. Drugič so Italijani obudili Ghiblija leta 1992 in ga izdelovali do leta 1997. V drugi izdaji je bil že bolj limuzinski, a še vedno le s parom vrat, podobno kot Maserati Biturbo. Tudi ta je bil najprej na voljo z dvoje vrat, kasneje pa je tudi s četvero ponujal osnovo danes bolje poznanemu Quattroporteju.
Zdaj, torej v tretji izdaji, se Ghibli zgleduje po večjem Quattroporteju. To pomeni predvsem, da ne govorimo več o športnem in klenem kupeju ne o limuzini podobnem dvovratniku, temveč o popolnoma pravi in elegantni štirivratni limuzini. Zato ni čudno, da želijo z njo pri Maseratiju pridobiti tudi tiste kupce, ki so do zdaj pogledovali le k Audiju A6 oziroma bolj športno naravnani k modelu A7, BMW-ju serije 5 in seveda Mercedesovemu razredu E. Omenjeni so seveda glavni tekmeci, v razredu se najde še veliko tekmecev, a med prestižnejše lahko morda uvrstimo zgolj Jaguarja XF. Vsi omenjeni avtomobili so vsak na svoj način posebni in drugačni; ponujajo udobje, eleganco, varnost, zmogljivost, navzven delujejo dovolj prestižno in kot taki brez težav tešijo apetite njihovih lastnikov. V vseh se voznik počuti odlično, prav tako njegovi potniki.
In Ghibli? Številke pravijo, da je povsem dostojen tekmec zgoraj omenjenim limuzinam; tudi oblikovno jim je povsem enakovreden, enako je z motorji. A vseeno, Ghibli je Maserati. Ghibli ni in nikoli ne bo Audi, BMW ali Mercedes. Poudarjam, ne bo, in prav je tako. Čeprav je Ghibli limuzina, je čistokrvni Maserati. To pomeni, da je čistokrvni športnik, kar pomeni, da si kot avtomobilistični novinar ali kot povsem običajen človek ne želim sedeti na njegovem zadnjem sedežu, temveč ga želim voziti. Je drugačen, vznemirljiv in poseben. S tem ne trdim, da je najboljši, niti ne želim delati takšne primerjave. Želim le povedati, da se Ghiblija sploh ne spodobi uvrščati med zgoraj omenjene avtomobile, zato ker si za njegovim volanskim obročem preprosto ne predstavljam poštirkanih švicarskih bančnikov, strogih nemških poslovnežev, ali če hočete, debelih (a bogatih) mesarjev. Že starejšega voznika prav tako ne, le če to ni bivši dirkač. To je to, to je Ghibli!
Pri Maseratiju pravijo, da je Ghibli manjši, lažji, dinamičnejši, cenejši in za današnje ekonomske razmere primernejši model kot trenutni zastavonoša Quattroporte. Tako ni čudno, da je želja po prodajnih številkah precejšnja, v letu 2015 si namreč želijo prodati okroglih 50.000 Ghiblijev. Oblikovno se Ghibli opira tako na Quattroporteja (enakih sestavnih delov je menda kar 45 odstotkov!) kot (predvsem oblikovno) na nekatere zgodovinske primerke (A6 GCS). Nos avtomobila sledi hišni filozofiji: zajeten in agresiven, z veliko masko oziroma velikimi režami za zajemanje zraka, pokrov motorja pa je dolg in elegantno zaobljen. Podobno je s streho, ki bi mirno in brez težav lahko 'pokrivala' tudi športni kupe. Odločen in visok je bok avtomobila, ki ga s spodnje strani preseka ostra in v zadnjem delu dvigajoča se vidna linija. Zadek je skoraj nesimetričen, zelo kratek, skoraj v isti liniji kot zadnja šipa in strmo odsekan. Še dobro, da ga polepšata dvojni, v vogala potisnjeni izpušni cevi.
Precej posebna in drugačna (predvsem v primerjavi z omenjenimi tekmeci) je notranjost. Ta je zmes športa in elegance ter lesa in ogljikovih vlaken. Volanski obroč je priročno odebeljen in lepo sede v roke. Armaturna plošča je elegantna in prevlečena z usnjem, merilniki so veliki in pregledni. Na vrhu sredinske konzole kraljuje analogna ura, pod njo je nameščen velik zaslon, po katerem se voznik s prsti sprehaja prek različnih naprav: navigacije, radia, klime, potovalnega računalnika in drugih nastavitev. Med sedežema je zajetna sredinska konzola, ki se med sedežema prelevi v naslonjalo za roki. Čeprav je zajetna, ni bojazni, da v Ghibliju ne bi bilo dovolj prostora – v širino avtomobil meri skoraj dva metra, torej sta sedeža, sredinski konzoli navkljub, dovolj velika in udobna. Še več, čeprav naj bi bila predvsem limuzinsko udobna, zagotavljata tudi presenetljivo veliko bočnega oprijema, ki pa ga v takšnem avtomobilu preprosto potrebujete. Skupaj z omenjenim in v brk drugim tekmecem je zanimiv podatek, da lahko kupec Ghiblija izbira med kar 19 barvnimi različicami notranjostmi.
Maseratiju Ghibliju so namenili tri motorje. No, bencinski šestvaljnik z valji, postavljenimi pod kotom 60 stopinj, in ob pomoči turbopuhala je le en, a je na voljo z dvema močema; šibkejši (če je to sploh pravi izraz za motor, o katerem nekateri zgolj sanjajo) ima 243 kilovatov oziroma 330 'konj'; močnejša različica enakega motorja, ki rohni v Ghibliju z oznako S, pa zmore 301 kilovat oziroma 410 'konj'. Maserati Ghibli S je zato za tiste, ki sicer ljubijo hitre avtomobile, a še raje varno vožnjo, na voljo tudi v različici S Q4. Seveda označuje oznaka Q4 štirikolesni pogon, z njim pa Ghibli omogoča še odločnejšo vozno izkušnjo. Trakcija je odlična, oprijem prav tako. Ghibli, tako zatrjujejo v Maseratiju, edini v svojem razredu ponuja mehansko zaporo diferenciala, v različici Q4 pa odlično delo opravlja tudi sistem ACT (Active Torque Control). Sistem v osnovi pogon usmerja k zadnjemu kolesnemu paru, v ovinku oziroma ko je treba, pa hipno (v 150 milisekundah) pogon preusmeri od 100 odstotkov moči na zadnji osi k 50 : 50 med obe osi. Ob tem omenjeni sistem pridno zbira informacije tudi, s kako dobrim oprijemom in pod kakšnim kotom se vrtijo kolesa (predvsem notranja v ovinkih), za koliko stopinj je zasukan volanski obroč, kakšna je hitrost avtomobila, kako deluje ESP in navsezadnje kaj voznik počne z avtomobilom. V primerjavi z Ghiblijem S različica Q4 z mesta do 100 km/h pospeši dve desetinki sekunde hitreje, a za kilometer zaostane pri največji hitrosti.
Seveda pa pomeni revolucijo v Maseratijevi ponudbi trilitrski šestvaljni dizel. Ghibli je namreč prvi Maseratijev avtomobil, ki je lahko opremljen z dizelskim motorjem, posledično je prvič opremljen tudi s sistemom Start-Stop. Tehnologija skupnega voda pod pritiskom 2.000 barov in turbopuhalo poskrbita za skupno moč 202 kilovatov oziroma 275 'konj'. Še veličastnejši je navor, kar 600 Nm ga je na voljo že pri 2.000 motornih vrtljajih. V praksi to pomeni, da je vožnja Ghiblija z omenjenim motorjem prijetna, tekoča in tudi poskočna. Predvsem pri izhodih iz ovinka, ko voznik pohodi plin, zaradi navora avtomobil v hipu kar izstreli, voznik pa brez težav pozabi, da se v nosu skriva dizelski šestvaljnik. Sploh ker so Maseratijevi inženirji precej pozornosti namenili zvoku motorja. Ta že med običajnim delovanjem ne rezgeta prav dizelsko, če pa voznik na sredinski konzoli izbere športni program vožnje, dva zvočna aktuatorja, nameščena na izpušne cevi, poskrbita, da zvok postane še bolj resonančen in prav neresnično dizelski. Pravzaprav je dizelski zvok tako dober, da po možatosti celo prekaša zvok šibkejšega bencinskega šestvaljnika.
Ogromno pohvale si zasluži tudi menjalnik. Vse različice so opremljene z enakim menjalnikom, ki je tak kot v večjem Quattroporteju, torej znamke ZF (AT8 – HP70). Njegovo prestavljanje je hitro in zanesljivo, v običajnem načinu menjalnik prestavi v 250 milisekundah, v načinu Sport pa v le 150 milisekundah. Menjalnik ob samodejnem prestavljanju omogoča tudi sekvenčno (prek prestavne ročice ali prek fiksnih prestavnih ušes za volanom), v zimskih razmerah pa postane z vključitvijo programa ICE s prenosom moči h kolesom še posebno nežen.
Jasno, zaradi vsega naštetega je Maserati Ghibli nekaj posebnega. To je tisto, kar ga ločuje od drugih tekmecev, to je tisto, kar ga dela drugačnega. Verjamem, da obstajajo kupci oziroma vozniki, ki se nagibajo k Audiju, BMW-ju ali Mercedesu, a športniki po duši in tisti vozniki, ki vedo, kaj je prava športna vožnja, bodo izbrali Maseratija. S tem bodo brez težav vzeli v zakup tudi nekatere napake oziroma bolje rečeno pomanjkljivosti. Tu mislim predvsem vzmetenje, ki je v Ghibliju relativno trdo, oziroma zračno vzmetenje, ki ga ponujajo drugi tekmeci. Morda se lahko kakšen konkurent postavlja z zanesljivejšo sestavo oziroma kakovostnejšo izdelavo, a ko zdramiš Ghiblijev motor, je v trenutku vse pozabljeno.
Še zlasti v različici Q4, ko se Ghibli prebija skozi ovinke, kot bi se vozil po tračnicah, zvok motorja pa tako rezko odzvanja, da v hipu postane povsem odveč tudi nadpovprečno odličen sistem Bowers & Wilkins s kar 15 zvočniki skupne moči 1.280 vatov. Ceste po čudoviti Toskani so se zdele idealen poligon za preizkušanje nove Maseratijeve pridobitve, baje so voznikom malce čez prste pogledali tudi policisti, predvsem na dolgih in preglednih ravninah. Tam se Ghibli, ne oziraje se na trenutno hitrost, na voznikov ukaz požene kot zver, sekunde hipoma postanejo premajhne enote, ki merijo hitrosti do 100, 150 ali celo več kilometrov na uro. In spet te pričaka ovinek, prestaviš prestavo ali dve nižje, naravnaš volanski obroč, hipec počakaš in spet pohodiš. Opravila, ne nujno v enakem vrstnem redu, se zdijo kot nekaj najpreprostejšega na svetu, voznik pa si zaželi, da ceste (in poti) kar ne bi bilo konec.
In ja, če do zdaj niste razumeli, zakaj je Maserati to, kar je, upam, da razumete zdaj. Ni nič več ali nič manj kot tekmeci, je zgolj Maserati. In povrhu vsega je Ghibli še odličen Maserati!
Besedilo: Sebastjan Plevnjak
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja