Vozili smo: Mercedes-Benz A45 AMG

3. 10. 2013
Deli

Mercedes je predstavil še najmočnejšo različico svojega razreda A z obetavno oznako A 45 AMG.

Dandanes so zelo zmogljivi avtomobilski izdelki dveh vrst: ali jih naredijo tako, kot zares mislijo, da je prav, in jih sploh ne zanima, kaj mislijo drugi, ali pa tako, da poskušajo prepričati kupce, da gre za zadnji krik 21. stoletja.

Mercedesova podružnica za najzmogljivejše izdelke, AMG, je bila desetletja naslov za večje število valjev, velike prostornine, ogromne količine 'konjev' in še večje številke največjega navora. Zdaj pa imamo pred seboj drugače oblikovan avtomobil skromnih mer, z najrazličnejšimi, bolj ali manj aerodinamiki namenjenimi karoserijskimi dodatki.

Gre za najnovejšo različico sicer novega razreda A, ki so ji na zadek dodali napis A 45 AMG. Nenadoma imamo z značko AMG opremljen avtomobil, ki ima pod motornim pokrovom zgolj štirivaljnik z dva tisoč 'kubiki' delovne prostornine in kar 360 'konji' ter 450 njutonmetri navora, ki so na voljo v skoraj celotnem območju vrtljajev motorja. A 45 ima seveda tudi štirikolesni pogon 4Matic, ki pa iz avtomobila vseeno ne more ustvariti tistega, kar smo bili do zdaj vedno navajeni pri primerkih z imenom AMG – zadnjega pogona. Nasprotno, A 45 se narave prednjega pogona ne more znebiti, pa čeprav gre polovica motornega navora na zadnji kolesi.

Kaj je na njem torej tako posebnega, da se moramo ukvarjati s tem najnovejšim, 'vstopnim' modelom AMG? Najprej nas sploh ne sme vznemiriti precej nežlahten videz notranjosti s številnimi deli, ki spominjajo na ogljikova vlakna, in preštevilnimi rdečimi dodatki – res pa je videz rdečih varnostnih pasov zelo prepričljiv. Recarova sedeža odlično držita telo, česar sicer na prvi pogled ne bi pričakovali. Imelo me je tudi, da bi zaslon sistema za infotainment vzel kar s seboj in ga uporabljal za tablico.

A 45AMG je drugačen AMG. Vožnja je udobna le, če se vozite po popolnoma ravnem asfaltu z več kot 120 kilometri na uro, prilagodljivega vzmetenja z izbiro različnih načinov blaženja pa ni niti na seznamu doplačilne opreme. Lega na cesti je odlična, pospeševanje iz ovinkov pa zahteva zvrhano mero pozornosti pri ohranjanju prave smeri. Ob tem velja omeniti, da so bile na avtomobilu gume z 18-palčnimi kolesnimi obroči, 19-palčni so za doplačilo.

Ne ugajata delovanje turbopuhala in 'luknja', s katero se moramo spopasti pred njegovo reakcijo. Seveda moramo upoštevati, da gre za majhen motor, ki ga do primerne moči lahko spravimo le, če mu zagotovimo primerno polnjenje valjev. Ko je turboluknja premagana, navduši skokovita rast moči motorja, kakršno poznamo pri nekaterih turbodizlih. Ta je tako nenadna, da nam lahko v ovinku sprednji del avtomobila preprosto pobegne iz prave smeri. No, za obvladovanje je navora in moči ogromno, motor pa se zavrti vse do 6.500 vrtljajev v minuti.

Zavore so odlične, če so pregrete, nič ne popuščajo, tudi občutek pri zaviranju je dober. Sedemstopenjski dvosklopčni menjalnik (DKG) zadovolji, čeprav ni najhitrejši, kar jih poznamo. Škoda, da AMG ni uspelo pripraviti nekaj boljših programskih rešitev, tudi ne več kot treh običajnih načinov – C za udobje, S za športnost in M za ročno pretikanje. Vsaj program M bi lahko imel več možnosti nastavljanja hitrosti in odločnosti prestavljanja. Če pa z avtomobilom potujemo z nežnim pritiskanjem na stopalko za plin, v programu C, menjalnik skoraj ves čas uporablja najvišjo prestavo in tedaj je tudi povprečje porabe kar prijetno nizko, seveda glede na namen tega avtomobila.

A 45 AMG je tako sicer obetaven član družine AMG, a ne povsem prepričljiv. Pravzaprav se še najbolj zdi kot nedokončana simfonija velikega skladatelja ...

Besedilo Branko Božić, foto tovarna