Vozili smo: Mercedes-Benz GLK

Če je katera avtomobilska blagovna znamka 'klasična', potem je to zagotovo Mercedes-Benz. In od leta 1979 so pri njih klasični tudi terenci.

Vozili smo: Mercedes-Benz GLK (foto: Vinko Kernc) Vinko Kernc
26. 7. 2012

Če je katera avtomobilska blagovna znamka 'klasična', potem je to zagotovo Mercedes-Benz. In od leta 1979 so pri njih klasični tudi terenci.

Štiri leta so minila od predstavitve tega 'malega' cestnega terenca, in če ne bi bilo hitro napredujoče (predvsem svetlobne) tehnologije, delno pa tudi na novo zastavljenih oblikovnih smernic pri Daimlerju, GLK danes ne bi potreboval oblikovnih sprememb. Takšen, kot je, torej terensko oglat skoraj kot G, zmore kljubovati času dlje kot večina 'dnevnih modnih muh'.

Nič, prav nič pa ni narobe, da so mu spremenili notranjost. In to pošteno. Zdaj se je že nekajkrat zgodilo, da se je notranjost nekega Benza postarala hitreje kot njegova zunanjost. Pri Geelkaju to ni bilo tako očitno kot na primer pri prvem Emelu, a vseeno – z novo armaturno ploščo je pošteno odrasel.

Ker tu ne gre le za spremenjene zavihke in robove, temveč za v celoti na novo zasnovan kokpit, vključujoč merilnike, (športen) volanski obroč, široko prečno aluminijasto ali leseno letev, okrogle zračnike, posredno ambientalno osvetlitev v tehniki LED, barvni zaslon v osrednjem (največjem) merilniku, obliko sedežev in barve njihovega oblazinjenja. Najbrž ni treba posebej poudariti, da je za nekaj naštetega treba doplačati. Ampak celota zdaj ni le bolj skladna, ampak tudi bolj funkcionalna, ergonomska in praktična.

S prenovo je v modelu GLK na voljo šest turbodizlov in en bencinski stroj. Vsi imajo – če jih primerjamo z enakimi oziroma podobnimi izpred štirih let – čistejši izpuh (tudi po zaslugi sistema Eco start/stop, a ne le zaradi njega), nekateri pa celo povečane zmogljivosti. Najmanjši turbodizel je namenjen izključno dvokolesno (zadaj, seveda) gnani različici, že drugi po vrsti pa lahko poganja tako dvo- kot vsekolesno gnanega GLK. Preostali motorji poganjajo le štirikolesno gnane.

Z dvokolesnim pogonom pride šeststopenjski ročni menjalnik, z vsekolesnim samodejni 7G-Tronic (pri njem pa tudi zavolanski ročici za prestavljanje), nekaj tehnike (električni volanski servo, pogonske gredi z majhnim trenjem ter gume z manjšim kotalnim uporom) pa je prilagojene predvsem zmanjšanju porabe goriva.

GLK je s prenovo (a spet pretežno za doplačilo) pridobil tudi številne asistenčne sisteme, ki jih doslej ni ponujal. Na primer Attention Assist (nadzor zbranosti voznika), Active Park Assist (aktivni pripomoček za parkiranje), kamero za 360-stopinjski (ptičji pogled) nadzor nad okolico, Lane Keeping Assist (pomoč pri nenamernem zapuščanju prometnega pasu) in številne druge ter tudi terenske žaromete in posodobljeno terensko elektroniko.

Pri tem poglavju kaže omeniti tudi podvozje, ki je v splošnem zdaj za 20 milimetrov nižje kot doslej (standardno in športno), doplačilno terensko podvozje pa je od njega višje za 30 milimetrov, a z bolj togimi vzmetmi in blažilniki ter z nekoliko bolj terenskimi (tudi ožjimi in višjimi) gumami.

In kakorkoli obrnemo, gre pri tokratnih spremembah za klasično prenovo po dobri polovici življenjske poti. Glede na dosedanjo priljubljenost (tudi na našem trgu) se ni za bati, da ne bi zlahka dočakal naslednika čez dobra tri leta. Ki pa najverjetneje ne bo več tako oglat kot tale ...

Bese­di­lo in foto: Vinko Kernc