Ne le Nissan, pri večini avtomobilskih znamk predvidevajo, da je elektromaniji navkljub pred motorji z notranjim zgorevanjem še lepa prihodnost. No, vsaj takšna, da se jih splača še pošteno razvijati.
Nissanove čiste motorne (in spremljajoče) tehnologije boste spoznali po imenu Pure Drive (čista vožnja), gre pa skupek rešitev, ki so vsaj na papirju že znane. Izvedbeno se seveda med seboj bolj ali manj razlikujejo in tole, kar sledi, je Nissanov pristop.
Prvi večji korak so naredili z novo različico Micre (namenjeno izključno Evropi), kar so napovedali že ob njeni predstavitvi. Osrčje njene 'čiste vožnje' je motor, ki se na prvi pogled zdi le turbo različica znanega 1,2-litrskega trivaljnika, vendar je veliko več kot to. Končni rezultat, pravijo, so zmogljivosti, primerljive z 1,5-litrskim štirivaljnikom, in poraba litrskega trivaljnika. Pri tem obljubljajo njegovo troedinost: moč, učinkovitost in zabavo (v vožnji).
Motor, ki sliši na komercialno ime DIG-S (kratica za neposredni vbrizg in nadtlačno polnjenje), je opremljen z Rootsovim mehanskim puhalom (ter vmesnim hladilnikom polnilnega zraka) za večji izkoristek, a je ta kos tehnike, ki dvigne tlak sesalnih plinov za največ pol bara, opremljen s sklopko, ki ga samodejno izključi pri manjših hitrostih. Da bi dosegli (časovno in količinsko) boljše dovajanje goriva, so ga opremili z neposrednim vbrizgom, kar poleg sistema vbrizga takoj pomeni tudi novo motorno glavo in bate. Stisnjen zrak se nekoliko hladi ob uparevanju bencina pri vbrizgu, poleg tega so hlajeni tudi bati, izpušni ventili pa so polnjeni z natrijem. Vse skupaj omogoča razmeroma visoko kompresijsko razmerje 13 proti 1. Nadalje motor deluje po Millerjevem principu, ki se od Ottovega razlikuje po poznejšem zapiranju sesalnega ventila, s čimer se na koncu zmanjšujejo izgube zaradi črpanja.
Ta motor ima še za 30 odstotkov zmanjšano notranje trenje s pomočjo nanoobdelave odmičnih gredi, posebnega nanosa na batnih obročkih in sistemu dviga ventilov, oljne črpalke spremenljive prostornine in olja manjše viskoznosti. Poleg tega je opremljen s sistemom EGR (vračanje izpušnih plinov) in spremenljivim kotom položaja odmične gredi. K manjši porabi pripomore tudi pametni alternator (polni le, ko ni zahtevana polna moč motorja), za trivaljnik neljube tresljaje pa poskrbi dodatna ekscentrična utež, ki jih izničuje v tolikšni meri, da se motor le nežno trese, kot bi bil štirivaljnik. Najbrž ni treba posebej poudariti, da ima ta Micra tudi sistem Stop/Start in zadnji spojler (na vrhu pokrova prtljažnika), ki količnik upora skozi zrak z 0,33 zmanjša na 0,29 oziroma pri različici CVT na 0,31.
S tem motorjem ima Micra brezplačen dostop v središče Londona in je tako eden od le treh avtomobilov z bencinskim motorjem, ki imajo ta privilegij. To veliko pove o njeni čistosti. Vse takšne Micre z ročnim menjalnikom izpustijo v okolje manj kot 100 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, v osnovni različici pa celo le 95. Motor ima menda potencial, da z ustrezno dodelavo zadosti tudi prihajajočim normam Euro6.
Zato tako preprosto neposredni izraz 'čista vožnja' ta hip ni iz trte izvit. Kdo bi si pred desetletjem upal napovedati, da bodo danes motorji tako varčni in obenem tako zmogljivi?
Pure Drive
To je pravzaprav leta 2008 uveden Nissanov program za zmanjšanje izpusta ogljikovega dvokisa in v splošnem si ga zasluži vsak Nissan, ki (v Evropi) spusti manj kot 130 gramov tega plina na kilometer. Za leto 2013 predvidevajo, da bo 60 odstotkov vseh novih Nissanov izpustilo celo manj kot 120 gramov na kilometer. Poleg sodobnejše motorne gradnje sodijo v Pure Drive še izboljšana aerodinamika, manjši kotalni upor, manjša teža vozil in celo malenkosti, kot je uporaba diod LED. V kratkem že lahko pričakujemo tudi druge Nissane s to značko, tudi turbodizelsko gnane, začenši z Jukom in Qashqaijem.
Nissan Micra 1.2 DIG-S: pribl. 9.500 €, v prodaji januarja 2012.
besedilo: Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc