Ni razloga, da bi dvomili: čeravno gre bolj ali manj le za karoserijsko različico, je njena zunanjost v vseh elementih drugačna od kombilimuzine. Okej, razen vratnih kljuk, ohišja ogledal in antene.
Povedano z drugega konca: vsi vidni karoserijski deli Astre GTC so drugačni kot pri (petvratni) Astri. To pomeni, da so imeli oblikovalci nalogo izdelati lep in skladen športni kupe, ki bo po videzu prepoznavno pripadal družini Aster, a ne za vsako ceno, torej brez varčevanja na račun enakih (skupnih) karoserijskih delov.
Kakorkoli obrnete, GTC je v resnici to, kar so želeli: čeden (kombi)kupe, skladen in športen, ni pa agresivnega videza. Takšen pač hoče biti. Ker je prva generacija različice GTC predstavljala kar 15 odstotkov vseh takrat izdelanih Aster, kar je dokaj velik delež, so se pri Oplu čutili dolžni to filozofijo negovati in jo privzdigniti na še višjo raven. S tehničnega konca jim je to uspelo.
Čeravno je pravi kupe, torej ne le preprosto trivratna kombilimuzina, zanj trdijo, da je tudi pravi petsedežnik, se pravi brez kompromisov pri notranjem prostoru. Vsekakor to do neke mere drži pri prtljažniku, ki je v osnovi celo za malenkost (10 litrov) večji kot pri kombilimuzini, je pa seveda v svoji največji možni konfiguraciji (za 70 litrov) manjši. Je pa, kar sledi iz pravkar zapisanega, povečljiv in s tem je GTC tudi dokaj uporaben avtomobil, ko gre za družinske potrebe. Prav tako se GTC, kot osnovna Astra, pohvali s številnimi notranjimi predali in odlagalnimi mesti, saj je notranjost, z izjemo nekaj dodatnih možnih barv okolja, prenesena iz kombilimuzine.
To velja tudi za motorje, ki pa v nekoliko bolj športnem avtomobilu le zahtevajo malce drugačne kriterije ocenjevanja. Tehnično so sicer zelo dobri (čeprav ne med najnaprednejšimi) in ponudba je bogata in še ne dokončna (že drugo leto bodo ponudili še dve različici motorja 1.7 CDTI z 81 in 96 kilovati), ampak v kupeju, ki hoče biti športen, so pomembne tudi zmogljivosti. In prav tu je treba motorjem očitati precej zaznaven razkorak med teoretičnimi zmogljivostmi na papirju in praktičnim občutkom v vožnji. Preizkusili smo namreč le najzmogljivejša stroja in tudi bencinski turbo s 180 'konji' ni bil ravno adrenalinsko privlačen. Zmogljiv že, več kot to pa ne. In ker so drugi motorji še bolj ali manj šibkejši ...
Se pa GTC pohvali s precej spremenjenim podvozjem, začenši z gabariti: Astrino platformo so za GTC v medosju podaljšali za 10 milimetrov, prednji kolotek razširili za 40, zadnjega za 30, karoserijo pa spustili za 15 milimetrov. Precejšnja je tudi sprememba prednje preme, kjer ni (več) klasične vzmetne noge, ampak je izvedba, kjer je vrtljiva os (za krmiljenje) ločena od blažilnika (ki se pri klasični vzmetni nogi med krmiljenjem suče s kolesom), tej Oplovi zasnovi pa pravijo HiPerStrut (High Performance Strut, vzmetna noga za velike zmogljivosti). Zadevo so razvili za Insignio OPC in je zdaj zaščitni znak družine OPC na splošno, vseeno pa so menili, da si jo zasluži tudi Astra GTC. Zaradi svoje zasnove takšna prednja prema omogoča boljšo trakcijo v ovinkih, boljši povratni občutek na volanskem obroču in manj neljubega občutka pogonskega navora pri dodajanju plina v ovinkih. Vse skupaj je še izboljšano s premaknjenim (na samo letev namesto ob volanski drog) elektromotorjem za volansko servopomoč. Rahlo je Astri GTC prilagojena tudi zadnja poltoga prema z značilnim Wattovim paralelogramom.
Nič novega, a kljub temu dobrodošel kos opreme je tudi FlexRide s tremi stopnjami (normalno, potovalno in športno) nastavitev celotne elektronsko nadzirane mehanike, ki med drugim nenehno nadzira blažilnike in prilagaja njihovo odzivnost. Med pripomočki za lahkotnejšo vožnjo velja znova omeniti Opel Eye, ki je zdaj že druge generacije in ki je ključen pri štirih dodatkih: pri opozorilu za zapuščanje prometnega pasu, prepoznavanju (še večjega števila) prometnih znakov, pametnih žarometih (s samodejnim prilagajanjem dolžine snopa glede na nasprotni promet) in nadzorom nad razdaljo do spredaj vozečega vozila, izraženo v sekundah. Vsekakor pripomoček, vreden pozornosti.
Astra GTC torej res ni le trivratna Astra, ampak temeljito in modro zasnovan (kombi)kupe, ki je čeden in (družinsko) uporaben. Le prav zelo športen s svojo motorno ponudbo ni.
OPC
Marca 2012 bo Opel na ženevskem avtomobilskem salonu javnosti pokazal tudi različico OPC. Motor zanjo bo bencinski turbo z neposrednim vbrizgom, močjo 206 kilovatov (280 'konj') in navorom 400 njutonmetrov. Poleg tega bo imel OPC še diferencial z delno zaporo (LSD), sistem FlexRide z dodatnim položajem 'OPC' ter z Brembovimi zavorami, znotraj pa školjkasta sedeža. Krstne vožnje bodo poleti.
besedilo: Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja