Vozili smo: Opel Mokka

30. 11. 2012 | Tomaž Porekar
Deli

Kar naenkrat je tudi za avtomobile pomembna kava. Pri Fiatu lahko ekspreso pripravite v avtomobilu, pri Oplu pa imajo turško kavo.

Vam ime Mokka kaj pove? Nemcem vsekakor več kot nam, saj so si oplovci ime za svoj novi model sposodili pri nemškem izrazu za črno (turško) kavo. Oplovo Mokko smo sicer prvič spoznali na letošnjem ženevskem salonu, a na serijsko izdelavo je bilo treba kar dolgo čakati.

Slovenski Oplovi trgovci so za Mokko začeli zbirati kupce že v predprodaji in oplovci so bili glede na razmere nad odmevom prijetno presenečeni. Zanimanje za Mokko je namreč kar veliko. Sklep je torej preprost: če je avtomobil dovolj zanimiv, je tudi kupcev dovolj. Mokka je prvi nemški mini terenec, se pohvalijo pri Oplu. Že zaradi privlačne oblike vzbuja dovolj pozornosti. Poleg privlačnega, skoraj prepričljivega videza je treba omeniti še sprejemljive vozne lastnosti, udobno vozno udobje, bogato in ne preveč zasoljeno drago dodatno opremo, zanimivi pa so tudi dodatki, na primer zadnji prtljažnik za tri dvokolesa. Kupci lahko izbirajo tudi med vrsto pogona, saj je Mokka na voljo s prednjim ali štirikolesnim pogonom (čeprav ne v vseh motornih kombinacijah).

Mokka je novost, za katero pri Oplu radi poudarijo, da je 'made in Germany'. A to velja le za zasnovo in konstrukcijo, ki je povsem Oplova. Nastala je na novi, lahkemu terencu prilagojeni platformi. Glede zahtevnosti pogona in nekaj višje zasnove kot terenec je tako povsem samostojna. Za Opel nova je tudi zasnova občasno priklopljivega štirikolesnega pogona. Seveda pa v Mokki najdemo kar veliko sestavnih delov, ki jih sicer uporabljajo v drugih Oplih (ali sorodnih avtomobilih iz gnezda General Motorsa). Prednja in zadnja prema v marsičem spominjata na Merivo ali Zafiro. Tudi glede motorjev lahko zapišemo, da dva že poznamo iz Merive, osnovni 1,6-litrski motor pa je znan iz Astre.

So pa prav motorji pri Oplu za zdaj še malce manj prepričljiv del opreme, kot bi lahko trdili za preostale dele Mokke. Noben ne prepriča v vseh pogledih. Medtem ko smo lahko pri turbodizlu zadovoljni z zmogljivostmi, na običajno vozno udobje moteče vpliva njegovo glasno delovanje. Pri turbobencinskem se ni mogoče pritoževati nad prevelikim hrupom, ker je motor zares zgledno tih. Mu pa marsikdaj prehitro zmanjka tistega prepričljivega zagona, da bi mu lahko podelili prilastek dovolj močan. Za oba pa se – vsaj ob vtisu s prve vožnje – zdi, da kljub serijskemu dodatku, sistemu stop-start, ne prepričata s pretirano gospodarnostjo glede porabe goriva.

Opel Mokko predstavlja v razredu, kjer do zdaj ni imel svojega predstavnika. Tudi sicer za zdaj med mini terenci še ni velike gneče, pravzaprav sta le dva, Nissanov Juke in Mini Countryman. Opel se je odločil za srednjo pot glede zunanjosti, pravzaprav je Mokka križanec, ki bo predvsem s svojo obliko privlačil kupce, saj ta ni tako ekstremna kot pri Nissanu ali Miniju. Pri Oplu pričakujejo kupce, ki do zdaj pri tej znamki niso imeli veliko primerne izbire. Res je v ponudbi še vedno Antara, a ta si med privrženci terencev ni pridobila veliko ugleda (in številnih kupcev). Mokka ima drugačno poslanstvo. Že zaradi svojih manjših mer, štiri metre in četrt v dolžino, je priročnejša. Toda v notranjosti zgolj nekaj več kot štirimetrska dolžina prostornosti za potnike ne otežuje. Občutek na prednjih sedežih je še posebno prijeten, a tudi potniki zadaj bodo sedeli solidno. Seveda na to močno vpliva višji položaj sedenja. Zadovolji tudi velikost prtljažnika. Tako se zdi, da bo nova Mokka dovolj privlačna, k čemur bo najbrž precej prispevala tudi že omenjena možnost izbire prednjega ali štirikolesnega pogona. Navsezadnje je tudi razlika v ceni, 2.000 evrov, ob sicer enaki motorni in drugi opremi za štirikolesni pogon kar sprejemljiva.

Štirikolesni pogon je občasen in ga podporni sistem priklopi samodejno, ko zazna, da prednji kolesni par zdrsne. Sredinski diferencial lahko tudi do polovico moči preklopi na zadnji kolesni par. Za brezstopenjsko razdelitev med obema paroma koles skrbi elektronska lamelna sklopka. Pri običajni vožnji pa gre vsa motorna moč zgolj na prednja kolesa in Opel pravi, da je zaradi tega tudi poraba goriva precej znosnejša.

Poleg prostornosti je pri Mokki zadovoljiva tudi prilagodljivost. Drobnarije bomo lahko pospravili v številne prostore v potniški kabini (19), deljena preklopljiva zadnja klop pa omogoča, da lahko vanj spravimo primerno količino prtljage tudi za daljšo pot – seveda ob manj kot štirih potnikih.

Mokka ponuja tudi številne podporne elektronske sisteme, takšne, ki povečajo vozno varnost ali pa le olajšajo voznikovo delo. Skupaj z ESP-jem je pri vseh Mokkah preprečevalnik zdrsavanja. Na voljo je tudi pomoč pri speljevanju v klanec (HSA) in pri spuščanju po klancu navzdol (HDC). Tudi pri Mokki so na voljo prilagodljivi žarometi, poznani že iz Oplove Insignie, ki temeljijo na biksenonskih žarometih. Oplova kamera za opazovanje dogajanja pred avtomobilom je že drugi rod tega pripomočka, ki ob zaznavanju prometnih znakov za omejitve zdaj zaznava tudi premočno približevanje avtomobilu, ki vozi pred nami in opozarja na nevarnost.

Tomaž Porekar, foto: Uroš Modlic