Vozili smo: Seat Alhambra 4WD

5. 7. 2011
Deli

Alhambra, Seatova različica Sharana, je odslej na voljo tudi s štirikolesnim pogonom. Jasno, meri na tiste, ki hodijo pozimi na sneg ali ki vlečejo težjo prikolico.

Logika je, kot sledi iz uvodnih besed, jasna: zadovoljiti čim več kupcev. Alhambra 4WD torej ni izdelek za dvig imidža, no, tudi do neke mere, ampak v prvi vrsti za pokrivanje čim večjega števila možnih kupcev.

Že z dosedanjo ponudbo jim je to šlo precej dobro od rok: bencinski in dizelski motorji, ročni in (odlični) robotizirani dvosklopčni menjalniki, pet- in sedemsedežna različica, prav veliko želja ni ostalo neizpolnjenih. V Evropi pa se precej kupcev tovrstnih avtomobilov vozi pozimi na smučarski dopust, poleti pa morebiti vlečejo čoln proti morju. Prav tem pride štirikolesni pogon še kako prav.

Pri Seatu v Alhambro tehnično niso veliko posegali; menjalnik ima dodatno izhodno gred (proti zadku), na katero je pritrjen kardan do zadnje osi, tam pa sta v enem ohišju Haldexova sklopka četrte generacije in diferencial, ki razdeljuje pogon med zadnji kolesi. Če odštejemo obvezne pritikline (vse našteto je seveda treba pritrditi), sta od vidnejših sprememb v primerjavi z dvokolesno različico le še narahlo tanjša oba stabilizatorja.

Ni pa takšna izvedba štirikolesnega pogona nič novega sama po sebi. Ker gre za sklopko Haldex, to pomeni, da je v ohišju več lamel v oljni kopeli, ki se prosto vrtijo in zato ne prenašajo navora. Tam je tudi električno gnana batna črpalka, ki ustvarja tlak olja 30 barov v posebni posodi. In na koncu je tu še elektronika, ki bdi nad gibanjem vozila in njegovih koles in ki ugotavlja, ali prihaja do zdrsa prednjih koles. Če je tako, ventil sprosti tlak v posodi, zaradi česar naraste tlak v sklopki. Odvisno od tega, koliko naraste, se poveča prenos navora k zadnjim kolesom.

Pri pospeševanju (na suhem) gre večina navora na zadnji kolesi, pri zaviranju gre ves navor na prednji kolesi, kar izboljšuje trakcijo in vodljivost, a to sta le dve različici stanja v praksi. Različne razmere pod kolesi ustvarjajo različne zahteve za boljši oprijem in sistem se temu zvezno in hipno prilagaja. Elektronika pa skrbi med drugim tudi, da – če je to potrebno – sprosti sklopko (samo prednji pogon) pri vklopu zavornega ABS ali sklopko stisne (pogon na vsa kolesa) pri vklopu stabilizacijskega ESP. O (že iz teorije izhajajočih) prednostih je škoda izgubljati besede, saj je štirikolesni pogon že davno dokazal svoje dobre strani, a tudi slabe – od prirastka mase do prirastka cene.

Na kratki preizkušnji nismo vlekli prikolice in še manj vozili po snegu. Nekaj deset kilometrov vožnje je pokazalo, da se štirikolesno gnana Alhambra enako lepo pelje, le 140-'konjski' turbodizel je (upoštevaje že v osnovi precejšnji maso in čelno površino) ob dodatnih 90 kilogramih, pridobljenih s štirikolesnim pogonom, že kar nekoliko slaboten.

Vsega pač ni mogoče imeti hkrati.

TDI 115

Seat je istočasno tudi razširil motorno paleto (dvokolesno gnane) Alhambre s turbodizlom s 115 'konji'. Ker pa slovenskemu zastopniku zanj ni uspelo izposlovati konkurenčne cene (ki je za nas enaka kot za TDI 140!), ga ne bodo uvrstili v cenik. Če pa ga kdo resnično želi ...

Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc