Začnimo takole. Če si zaželite dirkalni avtomobil, se običajno zdi, da boste kaj takega težko dobili pri svojem avtomobilskem trgovcu za tretjim vogalom ali petim hribom. Dirkalnih avtomobilov pravzaprav ne morete kupiti.
Pa ni tako. Toyotin dirkalnik GT86 CS-V3 by TMG je na prodaj. Nekaj časa si bodo vzeli, da vam ga bodo izdelali, in če se v Kölnu pri TMG (Toyota Motor-Sport GmbH) pojavite s primerno podporo na vašem bančnem računu, bo kmalu vaš!
Pa če bi vam kdo ponudil, da vam ga da za krog? Seveda ne morete odkloniti! Takšna priložnost se ne ponudi vedno, zato sem jo zgrabil z obema rokama. Seveda mislim volanski obroč. V dirkalnem sedežu je bilo malce tesno, a takšni so zato, da te dobro držijo v ovinkih. Oblil me je znoj, najbrž zaradi tega, ker nisem navajen čelade, si mislim. A je bil bolj posledica adrenalinske napetosti ... Bo šlo, me še vprašajo Toyotini tehniki, ki so poskrbeli, da me je splet šesttočkovnih varnostnih pasov res dobro pritisnil v sedež. Kakšno vprašanje, si mislim. Brez dvoma! Če sem pred tem vozil po istem dirkališču običajno Toyoto GT 86 in se seznanil s primerno idealno linijo, da ne bi šlo s to?
Pa jo predstavimo. Toyota GT86 CS-V3 by TMG je avtomobil, ki je letošnje poletje debitiral na dirki 24 ur Nürburgringa. Je skrajni rezultat zamisli samega vrhovnega šefa Toyote, Akia Toyode, ki je, pa saj to zdaj že ve vsakdo, hotel narediti nekaj več iz te zaprašene in lenobne znamke, ki je tedaj izgubila prvo mesto v svetovni prodaji avtomobilov. Prvi del oznake je jasen, CS-V3 pa pomeni costumer sport v razredu V3. To je eden od razredov skoraj serijskih avtomobilov, ki jih je mogoče voziti na dirkah VLN, kot je tista 24 ur Nürburgringa, in ki spadajo pod dirkaško ingerenco DMSB (Deutscher Motor-Sport Bund).
Za dirke pripravljeni GT86 CS-V3 je dokaj konkurenčen dirkalnik, hkrati pa pomeni tudi cenovno zelo ugoden vstop v svet dirkanja. Že serijski GT86 je bil prav dobro sprejet, še zlasti zaradi izredno predvidljive lege na cesti. Dirkalna različica je v marsičem še izboljšana, čeprav je seveda tudi res, da se zmogljivost motorja ni nič spremenila. Je pa zato precej okrepljena karoserija, večja vzvojna trdnost pa pomeni tudi boljšo lego na cesti. K temu svoje doda tudi spremenjena obtežitev (v razmerju 54 : 46). Jasno, teža avtomobila je manjša, ker v njem ni več običajnih serijskih delov, sedežev, prevlek, merilnikov, klimatske naprave, tudi ne izolacijskih materialov in podobnega. Spremenjen je izpušni sistem (in ima tudi katalizator, kot ga zahtevajo predpisi FIA). Vse je pač namenjeno dirkanju, dirkalne potrebe pa zadovoljujejo tudi drugačni sestavni deli podvozja in seveda učinkovitejše zavore. Jasno, v kokpitu za večjo varnost poskrbi tudi varnostna kletka.
GT86 CS-V3 je sicer povsem za dirkaške potrebe narejen avtomobil, to pa ob učinkovitih zavorah (izdelovalca OE) pomeni tudi dodatno diferencialno zaporo in dvojno prilagodljive dirkalne blažilnike (Ölins). Na podvozju je mogoč tudi prilagodljiv previs koles, prednji stabilizator ima premer 18 milimetrov, zadnji pa 14 milimetrov. Dirkalni sedež je izdelal dobavitelj OMP, a ima tudi logotip TMG.
Vožnja v teoriji ni veliko drugačna kot z običajno serijsko GT86 ali pa nekoliko izpopolnjeno TRD, o kateri ste lahko brali v letošnjem Avto magazinu številka 24, a pri tem je zagotovo povsem drugačen občutek. Zdaj so seveda trenutki, ko še lahko počakaš z zaviranjem, napeti. V spominu iščeš oporo: kje si že začel zavirati pri običajni različici? A tak način je že po dveh ali treh ovinkih nepotreben, hitro pridobiš primeren občutek za doziranje pritiska na stopalko za zavoro, pri čemer te ves čas 'straši' skoraj stalno delovanje zapore diferenciala. Z malo vaje se nato občutek, ko lahko začneš zavirati, vedno bolj prilagaja boljši legi na cesti in zmogljivejšim zavoram. Ne znam pa si predstavljati, kako bi se v tej pločevinasti skorji dve uri ali več podil po dirkališču ... Takega občutka (kot 'nedirkač') nikoli nisem pridobil, a adrenalin deluje. Ko po predvidenih dovoljenih krogih še enkrat dvignem prst med vožnjo skozi bokse, si oddahnem. Toyotini tehniki se strinjajo! In to naredim še dvakrat. Potem pa je zabave konec ...
besedilo: Tomaž Porekar, foto: tovarna