Tule je potrebno nekaj več pozornosti: tole je namreč tehnično najpopolnejši Prius, ki se v ključnem elementu kar precej razlikuje od običajnega Priusa. Neka vizija se je namreč do danes izkazala za izjemno uspešno.
Vizija, o kateri gre beseda, je leta 1997 na trge poslala prvega Priusa. Tega smo gledali precej postrani: ker je ponujal neko za uporabnika takrat še nerazumljivo futuristično tehnologijo, zapakirano v obliko, ki je prav tako nihče ni razumel. Danes je Prius (tretje generacije) velikanska Toyotina uspešnica.
Danes tehnologijo in njen namen poznamo že precej dobro, navsezadnje je na trgih tudi nekaj bolj ali manj neposrednih tekmecev. Prius, ki ga poznamo, torej njegova tretja generacija, deluje po enakem načelu kot prvi Prius, le da ima korenito izboljšano tehniko. V čem je torej trik te njegove nove različice?
Zelo preprosto. Klasični Prius deluje le kot hibridno vozilo, se pravi z izjemno majhnim električnim dometom. Tale nova različica Plug-in se od njega razlikuje v tem, da ima nameščeno večjo baterijo, ki je zmožna avtomobil peljati 25 kilometrov daleč, potem pa jo je mogoče v uri in pol znova napolniti. To pomeni, in to si velja dobro zapomniti, da se lahko s Plug-inom povprečen voznik vozi ves teden, ne da bi porabil kapljico bencina – pod pogojem, da ima doma in na delovnem mestu možnost polniti baterijo. Za to je potrebna le klasična domača vtičnica (zmogljivosti 15 amperov), ki od avtomobila ni dlje kot 10 metrov tako doma kot na delovnem mestu. Izračunajte si letni prihranek goriva – in to je ta omenjeni ključni element.
Izza volana pa tudi Plug-in ostaja enak klasičnemu Priusu. To pomeni, da zaradi nekaj drugačne tehnike ni treba vedeti o njegovem upravljanju nič novega, če se s tem nočete obremenjevati. Dovolj je, da ukažete zagon sistema, izberete smer vožnje (ročica menjalnika) in odpeljete (volanski obroč, plin in zavore), vse drugo, vključno s prilagajanjem prestavnih razmerij, opravljata mehanika in nadzorna elektronika.
Če ste malo bolj napredni, lahko izberete enega od treh programov vožnje z gumbi ob prestavni ročici. Če izberete način HV, se bo Prius vedel kot hibridno vozilo, torej bo usklajeval pogon tako, da bo, odvisno od okoliščin, včasih gnal avtomobil le bencinski motor, včasih le elektromotor, včasih pa oba skupaj. Če boste izbrali način EV, bo elektronika poskušala čim dlje gnati avtomobil le s pomočjo elektrike. Če pa boste izbrali način EV City, bo elektronika priključila bencinski motor šele pri močnejšem pritisku na plin kot v načinu EV, kar pomeni, da bo vožnja (predvsem v mestu) bolj gotovo potekala le s pomočjo elektrike. Ne glede na način EV ali EV City je največja 'električna' hitrost Priusa lahko 85 kilometrov na uro.
Poraba in izpusti ogljikovega dioksida po normah (NEDC) pokažejo fascinantne številke (tabela!), toda v tem ciklu zmore Plug-in veliko voziti na elektriko. A tudi ko se baterija izprazni, ko se odpravite na daljšo pot, je Prius zelo varčen; v takšnem primeru pri Toyoti zanj obljubljajo porabo 3,7 litra na 100 kilometrov, izpust 85 gramov ogljikovega dioksida na kilometer in domet tudi več kot 1.200 kilometrov. Še vedno presunljive vrednosti.
Plug-in se od klasičnega Priusa ne razlikuje prav veliko. Nekaj je zunanjih sprememb (za 20 milimetrov daljši prednji del, večji zajem zraka spredaj, nekaj modrine v žarometih, bistre zadnje luči, spremenjen logotip sistema HSD nakazuje električni vtikač, kromaste kljuke vrat, možnost sinje modre barve karoserije), nekaj notranjih (nekaj več kovinskega odtenka, rahlo spremenjen infosistem, drugačni gumbi za način vožnje), nekaj pa tudi tehničnih. Med 'manjšimi' so nova, električno gnana klimatska naprava z daljinskim vodenjem, drugi masni razdelitvi prilagojeno podvozje in volan ter manjši prtljažnik (a le za dva litra!), nekaj pa tudi bolj opaznih – kot posledica spremenjene pogonske tehnike. Sem spadata predvsem nova litij-ionska baterija izjemno majhnih mer in mase (zaradi slednjega je Plug-in težji le za 55 kilogramov) ter prilagojen nadzorni sistem pogona in delovanja klimatske naprave.
Tehnika tega Priusa je res poslastica za sladokusce, a še zdaleč ni njegov prodajni adut. To je, kot rečeno, njegova sposobnost, da se v vsakdanji uporabi vozi pretežno s poceni elektriko.
A (spet) pozor: če bo šlo vsaj približno z enakim tempom naprej, bo Toyota že letos številka ena na tem našem planetku.
Besedilo in foto: VK