Vozili smo: Toyota Yaris

19. 9. 2014 | Aljoša Mrak
Deli

Na predstavitvi v nemškem Dusseldorfu, kjer poleg hribov očitno ne poznajo niti gričev, smo po podatkih potovalnega računalnika s hibridnim Yarisom porabili 3,8 litra na 100 prevoženih kilometrov zunaj mesta in 4,3 litra po mestu. Toda slovenski zastopnik pričakuje največjo prodajo 1,33-litrske različice z opremo Sol, ki bo stala 11.950 evrov.

Naj vas nov prednji del z zanimivim X-om nikar ne zavede. Precej sprememb je tudi v notranjosti, na karoseriji (zvočna izolacija, togost karoserije) in podvozju ter volanskem sistemu. Ali kot bi prebrali v knjigi Mali princ, ko poudarja ljubezen odraslih do številk: sprememb je za 85 milijonov evrov. Tolikšna je bila namreč naložba v novinca.

Poleg novega prednjega odbijača, maske in prednjih luči je Yaris dobil tudi nov zadnji odbijač, zadnja svetila in drugače oblikovana platišča. S tem posegom, pri katerem so imeli največjo besedo oblikovalci v francoskem centru ED2, so imeli v mislih predvsem evropske voznike, ki jih je prejšnji model pustil hladne. Novinec naj bi bolj pritegnil poglede, nato pa tudi srca – še najraje mladih.

Če lahko o obliki zunanjosti in notranjosti kramljamo do onemoglosti, saj se mnenja (tudi novinarjev) kar precej razlikujejo, pa moramo pohvaliti spremembe v notranjosti. Greben med prednjima sedežema so dvignili za 23 milimetrov (zato je prestavna ročica krajša za 30 mm, da je prestavljanje natančnejše), novi so materiali in barvni odtenki na armaturni plošči ter vratih, za premišljeno potezo smo označili tudi nov zaprti predal na dnu sredinske konzole. Za prestiž bo poskrbel osrednji sedempalčni zaslon, ki je na voljo serijsko, od opreme Stella naprej (torej druga od petih možnosti, saj bodo ponujali Luno, Stello, Sol, Lounge in Sport), s katerim bomo zlahka upravljali sistem Toyota Touch 2 oziroma Toyota Touch 2 with Go (z navigacijo). Če bi na kratko povzeli vse spremembe, bi dejali, da je ostal enak le volanski obroč.

Toda tudi občutek na volanu ni več tak, kot je bil pri tretji generaciji. Zgolj za osvežitev spomina naj povemo, da je prva generacija zagledala luč sveta leta 1999, druga 2005, tretja pa ravno tako šest let po predhodniku, torej leta 2011. Električni servovolan ima drugačno krmiljenje, ki skupaj s spremembami na podvozju (mehkejše vzmeti, bolj togi blažilniki, drugačna poltoga prema) doda nekaj veselja vožnji po zavitih cestah.

Med svetle točke prenove smo šteli tudi spremembe pri motorjih. Za nezahtevne je še vedno na razpolago litrski trivaljnik, ki ustreza normam Euro 6. Da so inženirji to dosegli, so zmanjšali maso glavi motorja in izpušnemu kolektorju, zvečali so kompresijsko razmerje z 10,5 na 11,5, spremenili bate in zgorevalni prostor za boljši izkoristek, zmanjšali trenja, Toyotina tehnologija spremenljivega delovanja ventilov pa zanesljivo spreminja delovanje motorja iz Atkinsonovega (nižji vrtljaji, slabša mešanica in varčevanje) v Ottov cikel (višji vrtljaji in s tem tudi večja moč). Vstopni motor je povezan s petstopenjskim menjalnikom, na testni vožnji po nemških podeželskih cestah pa smo z njim dosegli povprečno porabo 5,6 litra na 100 prevoženih kilometrov. Precej bolje se obneseta preverjena 1,33-litrski bencinski in 1,4-litrski turbodizelski motor, ki sta zaradi boljše izolacije izpušnega sistema in še nekaterih sprememb tišja in mirnejša pri delovanju. Po pričakovanjih bosta tudi pri nas najbolj prodajana. No, 1,33-litrski štirivaljnik naj bi zajel kar polovico prodaje, letos predvidene na 200 avtomobilov, prihodnje leto pa več kot 400. Zanimivo, okoli 15 odstotkov prodaje bo padlo tudi na pleča hibrida, ki je s ceno 13.950 evrov (z opremo Luna) prav gotovo zanimiva alternativa za tiste, ki so jim novodobne tehnologije blizu. Dejanske porabe hibrida pa si lahko preberete v uvodu.

Novega Yarisa bodo začeli prodajati sredi avgusta, manjši model Aygo pa sredi septembra. Razlika med njima s primerljivim motorjem in opremo naj bi bila takole čez palec okoli 1000 evrov.

Besedilo: Aljoša Mrak, foto tovarna