Vozili smo: Volkswagen Amarok

14. 7. 2010
Deli

Držati tri ase v rokah je prekleto dobro. Če drži, da ima VW z Amarokom res tri ase v rokah, bo šlo tekmecem precej za nohte.

Prvi as: oblikovanje. Čeprav prihaja Amarok iz Volkswagnovega oddelka gospodarskih vozil, se opira na splošen oblikovalski izraz avtomobilov (tudi osebnih) te znamke, s tem da je oblikovan tako, da ob tem izraža tudi čvrstost in klenost.

Okusi so seveda različni, res pa je tudi, da je evropski okus razpoznavno drugačen od, na primer, azijskega ali ameriškega. In Amarok je izdelek evropske tovarne, vključno z dizajnom, kar pomeni, da ima vsaj na tem delu sveta dobro izhodišče. Če zapišemo, da je Amarok v tem hipu najbolj čeden pickup te velikosti, nismo daleč od resnice.

Drugi as: pogon. Ponudniki tako velikih pickupov ponujajo dve različici pogona, dvo- in (priklopljivega) štirikolesnega, Volkswagen pa je šel korak naprej. Poleg omenjenih ponuja še tretjo različico, in sicer stalen štirikolesni pogon s Torsnovim diferencialom v sredini.

Pri tem gre za osnovno delitev motornega navora 40 : 60, se pravi 40 odstotkov na prednjo in 60 na zadnjo os. Ta pogon je v osnovi mišljen za tiste, ki kupujejo pickupe kot potrditev življenjskega sloga, za preživljanje prostega časa.

Stalen pogon z mehanskim Torsnom se je že pošteno izkazal, samo v tem koncernu že od 80. let prejšnjega stoletja, ko je začel svojo kariero v Audijih. Njegova dobra stran je, da vozniku v vsakem trenutku zagotavlja največjo stopnjo aktivne varnosti ne glede na vremenske razmere oziroma podlago pod kolesi, pri tem pa vse skupaj deluje samodejno.

Dvokolesno gnana različica (pogon na zadnji kolesi) je namenjena bolj ali manj tistim, ki kanijo Amaroka uporabljati v delovne namene, priklopljiv štirikolesni pogon pa bo izbral tisti kupec, ki bo iz različnih razlogov, naj gre za potrebe ali le za zabavo, zahteval najboljše terenske zmogljivosti.

Priklopljiv štirikolesni pogon, ki je prepoznaven po rdeči štirici v napisu 4Motion na zadku, ima, jasno, togo zvezo pri razdelitvi pogona med obe osi, poleg tega pa je opremljen tudi z reduktorjem. Volkswagen pri tem ponuja tudi paket čvrstejših zadnjih (listnatih) vzmeti za večje obremenitve (brez doplačila); takrat zmore Amarok obremenitev do 1.147 kilogramov, odvisno od različice.

Ne glede na vrsto pogona pa ima Amarok elektronsko zaporo diferencialov med pogonskimi kolesi, za doplačilo pa je na voljo tudi mehanska zapora zadnjega diferenciala, ki pa – vklopljena – seveda izključuje delovanje elektronske zapore.

Pri terenskem poglavju se Amarok hvali še s terenskim programom elektronskih pomagal ESP, ASR in ABS; zavorni ABS, denimo, v terenskem načinu dovoljuje več blokiranja koles, kar v blatu ali pesku občutno zmanjšuje zavorno pot. Terenski način, vklopljiv z gumbom, v delovanje pošlje tudi pomočnika za nadzor hitrosti pri spustu (Hill Descent Assist), ki deluje celo v prostem teku.

Tretji as: poreklo. Čeprav Amaroka izdelujejo v Argentini, je evropski izdelek, in to – kar še zdaleč ni nepomembno – Volkswagnov. Tako je to prvi pickup tega razreda, ki je zasnovan v Evropi (Fordov Ranger je v osnovi sad sodelovanja Forda in Mazde! ), blagovna znamka Volkswagen pa že v osnovi pomeni dobro izhodišče, kar v tem času dokazujejo prodajni rezultati; ljudje, kupci ji najbolj zaupajo.

V Volkswagnovem slogu so denimo tudi paketi opreme. Osnovni, brez imena, je spet namenjen Amaroku kot delovnemu vozilu, saj nima električnih pomagal (vrata, šipe, ogledali) in plastični deli zunanjosti niso pobarvani v barvo karoserije.

Trendline je že elektrificiran in pobarvan, poleg tega ima še polsamodejno klimatsko napravo Climatic, tempomat, potovalni računalnik, avdiosistem, prednji meglenki in 16-palčna lahka platišča. Highline, ki pomaga Amaroku postati udoben osebni avtomobil, ima zunaj precej kroma in 17-palčna lahka platišča, znotraj pa samodejni Climatronic, boljše oblazinjenje ter boljši avdiosistem. Še naprej v Volkswagnovem slogu je seznam doplačil.

Naj bo Amarok delovno vozilo, osebni avtomobil ali nekaj vmes, vselej bodo kupci povpraševali po prostoru. Pri Volkswagnu trdijo, da je Amarok pri tem najboljši med tekmeci. Notranje mere so tako na prednjih sedežih kot na zadnji klopi izdatne (notranji prostor pa lahko priredite za prtljago tudi z zlaganjem zadnje klopi), rekordnih mer pa je tudi keson.

Obljubljajo, da je med kolotekoma dovolj prostora za evro paleto (mer 1, 2 krat 0, 8 metra), ki jo tja lahko postavite celo prečno! Evro paleta sicer ni edini možen tovor, še posebno za tiste, ki se s pickupi spogledujejo zaradi načina življenja, je pa dober osnovni podatek o prostornosti tovornega dela.

Če med ase štejemo tisto, česar konkurenca nima, lahko na neki način tja postavimo še četrtega: motor. Ta sicer ni nov, poznamo ga že iz Transporterja, je pa sodoben TDI z dvema močema.

Zmogljivejši ima tehniko biturbo, šibkejši ima turbopuhalo s spremenljivo geometrijo, oba pa zagotavljata odlično porabo goriva (in iz nje izhajajoč domet do 1.000 kilometrov), manj kot 200-gramski izpust ogljikovega dioksida na kilometer in zmogljivosti, ki zagotavljajo dober navor za terensko vožnjo in dovolj moči za živahno cestno vožnjo.

Za vsak primer bodo pri Volkswagnu za prihodnje leto pripravili še karoserijo z enojno kabino in posledično z daljšim kesonom, s čimer bodo razširili ponudbo Amaroka na področju delovnih vozil, za leto 2012 pa še možnost samodejnega menjalnika.

A ne glede na to je Amarok že v tem trenutku lahko nevaren tekmec sebi podobnim. Proti trem asom je vselej težko uspešno igrati.

Slovenija

Amarok prihaja v Slovenijo razmeroma pozno, predvidoma šele januarja prihodnje leto. Zato tudi cene še niso znane, zelo verjetno pa bodo v enakem razmerju do ­tekmecev kot drugod po Evropi.

Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc