Rahlo oblikovno prenovljeni Volvo S60, V60 in XC60 bodo prvi dobili povsem nove motorje. Švedi pravijo, da bodo prisilno polnjeni štirivaljni motorji počasi prevzeli vajeti pri vseh modelih, zato lahko na pet- ali šestvaljnike kar pozabite.
Prvi, ki orjejo ledino, so bencinska T5 in T6 ter turbodizelski D4. Vsi so prisilno polnjeni, najmočnejši celo s kombinacijo kompresorja in turbopuhala, zato ni bojazni o kakršnikoli podhranjenosti. Ob tem velja omeniti še novi osemstopenjski samodejni menjalnik, ki zaokroža novo (pri Volvu pravijo varčnejše) poglavje v njihovi zgodovini. Pet-, šest- ali celo osemvaljnik? Pozabite, saj bodo v dveh letih pri vseh modelih romali v pozabo.
Pri švedskem Volvu, ki ga je v nasprotju s Saabom zaradi nezainteresiranosti njihove vlade za pomoč domači avtomobilski industriji rešil kitajski denar, doživljajo preporod. Pravijo, da so jim Kitajci dali proste roke pri obliki prenovljenega modela 60 in predvsem pri tehnologiji. Zato večkrat ponosno povedo, da so novi motorji nastali po švedskih načrtih in da jih izdelujejo v domači tovarni v mestecu Skövde.
Oblikovne spremembe smo deloma že opisali v kratkem testu Volva XC60, ki smo ga objavili v prejšnji številki. Toda tisti je imel še star motor D5, torej petvaljnik ... Novinca boste najlažje prepoznali po prednjem delu, saj ima novo masko, predelani so žarometi, večji je logo, izrazitejše so dnevne luči in šobe za mokrenje vetrobranske šipe so odslej skrite pod motornim pokrovom, nekaj sprememb pa je tudi pri izpušnem sistemu in v notranjosti, recimo nove barve osvetlitve instrumentne plošče, ki se po vzoru modela V40 pohvali s tehnologijo TFT (zaslon s kristali, ki prikazuje le najpomembnejše podatke). Skratka, povsod malo in seveda za vse tri karoserijske oblike (S, V in XC), čeprav imajo posamezne različice tudi svoje posebnosti. Nesporno dejstvo pa je, da so bili precej drznejši pri spremembah pod motornim pokrovom, saj lahko kljub postopnemu uvajanju govorimo o revoluciji.
Tako imenovani downsizing, kjer manjšo prostornino motorja nadomeščajo turbopuhala (in pri najmočnejšem še kompresor), ima veliko prednosti, toda le eno slabost: zvok motorja. Noben štirivaljnik ne more zveneti kot pet-, šest- ali celo osemvaljnik, zato se je treba s tem kar sprijazniti. Volvovi inženirji, s katerimi smo sedeli na večerji, so po kozarcu ali dveh (vode, kaj ste pa mislili) priznali, da so hoteli biti boljši od najboljšega. In to je po njihovem presenetljivo odkritem mnenju BMW. Zato so skozi stisnjene zobe skoraj nehote priznali, da so po obdobju Renaulta in Forda končno dobili prosto pot pri izdelavi zmogljivih motorjev z oznako Made in Sweden (narejeno na Švedskem) in da so po vseh kazalcih (moč, poraba in onesnaževanje) trenutno boljši kot vzor.
Za slovenski trg bo verjetno najzanimivejši dvolitrski turbodizel z oznako D4, ki zagotavlja 133 kilovatov ali bolj domačih 181 'konjev'. Skupni vod se lahko pohvali s kar 2.500 bari, vsak posamezen injektor ima računalnik, ki izredno natančno dozira količino goriva v valje, veliko pa so si prizadevali za zmanjševanje trenja in na hitro segrevanje motorja na delovno temperaturo, ki so jo zagotovili z uporabo elektronsko vodenih ventilov. Malce manj povpraševanja bo za dvolitrskima turbomotorjema z oznako T5 in T6, ki zagotavljata 245 (s turbopuhalom) oziroma 306 'konjev'. Najmočnejši bencinski motor ima podobno kot T5 neposredni vbrizg goriva, vendar mu pri delu pri nižjih vrtljajih pomaga mehanski kompresor, pri višjih pa zaviha rokave turbopuhalo. Trg za ta motor so predvsem ZDA, nekaj kupcev pa bo zagotovo tudi v Nemčiji in na Japonskem. Hmm, za zdaj štirikolesnega pogona ni, da, niti pri XC60.
Na bojazen, da štirivaljniki kljub manjši porabi (10 do 30 odstotkov, odvisno od motorja) in manjšim izpustom škodljivih snovi v zrak niso primerni za tako prestižne avtomobile, se je odzval tudi podpredsednik oddelka za motorje pri podjetju Volvo Car Group, Derek Crabb. »Pomislite na zgodovino formule 1, ko so dirkalniki z 1,5-litrskimi turbomotorji razvili že 900 'konjev'. Ni pomembna količina valjev, ampak količina zraka, ki ti jo uspe spraviti v motor!« je dejal, hkrati pa pozabil na specifičen zvok motorja, ki je pri nekaterih kupcih precej pomemben. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se je turbodizel izkazal z uglajenostjo, primerno poskočnostjo in prijetnim zvokom, malce manj prepričljiv (tako pri poskočnosti kot pri zvočnem razvajanju) pa je bil najmočnejši T6. Mogoče tudi zato, ker smo ga vozili le v XC60?
Skupaj s štirivaljno tehnologijo, ki bo sčasoma zlezla pod karoserijsko kožo vseh Volvovih modelov, so predstavili še osemstopenjski samodejni menjalnik. S tem menjalnikom, ki se po hitrosti pretikanja ne more kosati z dvoskopčnimi menjalniki (DSG), so zapolnili vrzel, ki so jo imeli pri pogonu starih modelov. O dvosklopčnem menjalniku ne razmišljajo, saj pravijo, da pri močnejših motorjih, tehnično gledano, nimajo prednosti pred dobrim samodejnim menjalnikom. In da je novi osemstopenjski prenos moči (ki omogoča prestavljanje tudi prek obvolanskih stikal) dovolj dober tudi za zahtevnejše voznike, sva se prepričala tudi dva novinarja iz Slovenije.
Manjša poraba in skromnejši izpusti CO2 zahtevajo manjše motorje, zato se poskočnost zagotavlja s prisilnim polnjenjem. Pri Volvu so pri tem početju zelo velikopotezni – očitno jim je kitajski denar resnično dal nov zagon.
Besedilo Aljoša Mrak, foto tovarna