Vozili smo: Volvo S60

Volvo zamenjuje S60 po desetih letih prodaje prvega rodu. Dinamična oblika kar narekuje, da bi avto vozili takoj. A bo treba nanj čakati vsaj še do oktobra, naročite pa ga res lahko takoj.

Vozili smo: Volvo S60 (foto: Tovarna) Tovarna
14. 7. 2010

Ljubitelji znamke Volvo se že leto in pol z nestrpnostjo sprašujejo, kdaj bodo vendarle lahko sedli v novega S60. Čakanje nanj je bilo dolgo, saj so pri tej švedski tovarni novost napovedali že precej zgodaj, prvič pa ga je bilo mogoče videti kot študijo na lanskem januarskem detroitskem salonu.

Seveda so morali nato oblikovalci nekaj preveč ekstravagantnih študijskih rešitev še popraviti; za serijsko zunanjo obliko je bil odgovoren Örjan Sterner, ki je ohranil vse tisto, kar je navdušilo že v Detroitu.

To pa so predvsem zelo dinamične linije, precej poudarjeno zašiljen prednji del, kupejevska oblika limuzine s štirimi vrati, nekakšna poudarjena hrbtna linija, ki prek boka povezuje žaromete z zadnjimi lučmi, in razmeroma majhni previsi spredaj in zadaj.

Kot celota novi S60 ohranja vse tiste oblikovne značilnosti, ki smo jih bili pri Volvu vajeni v zadnjem desetletju. Lahko pa se strinjamo s tovarniškim besedilom predstavitve, ki pravi, da je ta Volvo oblikovno bolj dinamičen in športen kot katerikoli doslej.

Tudi notranjost je precej v duhu dosedanjih oblikovnih stvaritev iz oblikovnih delavnic Volva. Če z znamko niste seznanjeni, se zdi tudi notranjost S60 nekaj posebnega, za tiste, ki nekatere modele te znamke že poznajo, pa večjih presenečenj glede oblike ni.

So se pa snovalci tudi marsičesa naučili – na primer tega, da je posebna upravljavska enota z gumbi pod volanskim obročem za upravljanje navigacijskega sistema povsem odveč. In je zdaj v S60 ni več, upravljanje pa je združeno z drugimi funkcijami v sredinski konzoli, kjer je tudi primerno velik zaslon za spremljanje vseh informacij.

Notranjost S60 je lahko precej po okusu posameznih kupcev, saj je na voljo več različnih načinov izbire materialov, od enostavne opreme izključno z blagom, prek kombinacije blaga in okraskov iz 'T-Teca' do povsem usnjenih oblog sedežev, kar je nato še po izbiri mogoče prilagajati z barvami armaturne plošče, vratnih vložkov (tudi iz furnirja) ali preprog.

Ena od pomembnih zahtev snovalcev Volva je bila povezava dinamičnega videza oblike z voznim značajem avtomobila. Tudi tu so lahko konstruktorji poskrbeli za prilagoditev pričakovanjem kupcev. S finim prilagajanjem obes (v osnovi je platforma prevzeta iz Volvovega zadnjega modela, XC60, ta pa ni daleč od S80) jim je uspelo doseči nekaj različnih prilagoditev podvozja.

Za evropske kupce je tako kot osnovno na voljo dinamično podvozje, za vse druge trge pa običajno, usmerjeno bolj v udobje. Si pa tudi evropski kupci lahko zaželijo običajno vzmetenje. Razlike v prilagoditvi so v trdoti delovanja blažilnikov in dodatnih pomožnih okvirih.

Tretja možnost je dodatno aktivno podvozje (pri Volvu zanj uporabljajo oznako four C). K primerni dinamični sliki svoje prispeva tudi progresivni volanski mehanizem (ki ga je treba dokupiti).

Kako se sklada dinamika s serijsko vgrajenimi elektronskimi sistemi za pomoč vozniku? Dobro, ampak predvsem zato, ker bi sicer brez pomoči elektronike najbrž imeli kar veliko težav s krotenjem moči enega od štirih motorjev, ki bodo najprej na voljo. Od tega sta dva, oba dvolitrska, novost.

Turbobencinski je štirivaljnik in je zdaj opremljen tudi z neposrednim vbrizgom, seveda je veliko zmogljivejši kot dosedanji z enako prostornino, a brez dodatnega prisilnega polnjenja.

Turbodizelski D 3 pa je petvaljnik, manjšo prostornino kot pri dosedanjem 2, 4-litrskem (D 5) so dosegli z zmanjšanim gibom batov. Tudi sicer njegove značilnosti presenečajo, saj največjo moč doseže že pri 2.900 vrtljajih v minuti! Govorimo lahko o zdaj tako zelo priljubljenem ukrepu motornih inženirjev, zmanjševanju oz. 'downsizingu'.

Preostala dva motorja, ki bosta na voljo od oktobra, poznavalci Volvov že poznajo: trilitrski vrstni šestvaljnik je seveda najzmogljivejši turbobencinski, 2, 4-litrski turbodizelski pa je tudi nekoliko prilagojen novim spoznanjem motorogradnje.

Pogon je pri večini različic S60 seveda spredaj. Kupec lahko s kombinacijo samodejnega menjalnika in motorja D 5 dobi tudi štirikolesni pogon (AWD), za doplačilo seveda. V različici T 6 pa je vsa razpoložljiva Volvova pogonska tehnologija že priložena, torej tudi AWD.

Ko rečemo Volvo, lahko pričakujemo tudi varnostno tehnologijo. Pri S60 so šli še naprej od tega, kar je ponudil že XC60. Torej: nadgradnja sistema City Safety (ki je pri S60 serijski) se imenuje varovanje pešcev (Pedestrian Safety).

Konstruktorji elektronskih varnostnih sistemov pri Volvu so res vrhunski strokovnjaki in tako jim je uspelo (kot prvim v panogi) razviti elektronski nadzorni sistem, ki prepozna pešca pred avtomobilom, ugotovi oddaljenost in nevarnost trka ter glede na razmere samodejno reagira ter ustavi avtomobil.

Sistem zagotovi, da se S60 ustavi pred pešcem, če hitrost ni večja od 35 km/h. Deluje le ob primerni vidljivosti, saj je pomemben del sistema kamera, ki prepozna 'oviro', pešca, višjega od 80 cm. Pri S60 je ta sistem treba dokupiti, njegovo delovanje pa se zdi zelo uporabno in učinkovito pri preprečevanju trkov, ki se žal prevečkrat končajo tragično.

Sistem seveda deluje tudi pri večji hitrosti, le da v tem primeru ne moremo pričakovati, da bo avtomobil pravočasno samodejno ustavil pred oviro, bo pa ta pomoč učinkovito zmanjšala hitrost na najmanjšo možno, saj samodejno aktivira polno zavorno moč avtomobila.

Na Volvovi predstavitvi so obljubili še nekaj motornih in menjalniških dodatkov za kasnejši čas, in sicer še v prvem polnem letu izdelave novega S60.

Naštejmo te obljubljene dodatke: 1, 6-litrski turbodizelski motor v različici DRIVe bo povprečno v zrak na kilometer spustil le 115 g CO2; dva nova turbobencinska motorja s prostornino 1, 6 litra bosta imela moč 110 in 132 kW (150 in 180 'konjev', oznaka zanju je T 3 in T 4), šeststopenjski menjalnik z dvojno sklopko Powershift bo mogoče dobiti pri treh različnih turbobencinskih motorjih.

Ko bo na voljo najmanjši motor T 3, bo tudi cena za osnovni model precej nižja, kot je zdaj ob začetku prodaje. V osnovni različici naj bi 1, 6-litrski T 3 stal 28.990 evrov.

Tomaž Porekar, foto: Tovarna

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri