Vozili smo: Volvo XC90

20. 3. 2015
Deli

Pri Volvu pravijo, da model XC90 ni samo nov avto, ampak je znanilec novega obdobja za celotno znamko.

Kako tudi ne, ko pri Volvu ne razmišljajo zgolj o avtomobilu, ampak tudi (ob vozniku) na sopotnike in preostale udeležence v prometu. Tako se bo novi Volvo XC90 ponašal s številnimi novimi tehnologijami, ki so jih razvili Volvovi strokovnjaki. Tudi zaradi njih se za Volvo začenja novo obdobje.

Volvo XC90 se je rodil leta 2002. Od takrat pa vse do današnjih dni se je zanj odločilo 636 tisoč kupcev po vsem svetu, na kar so v Volvu ponosni, s prodajo pa zadovoljni. Pri tem jih najbolj veseli dejstvo, da je bil lani 'stari' Volvo XC90 v Združenih državah Amerike ocenjen kot najvarnejši avto v svojem razredu.

Zdaj je čas za novi XC90. Pri Volvu so lahko srečni, da so njihovi lastniki tako razumni. In pametni, dodajamo mi, saj se Kitajci po prevzemu niso mešali v skandinavsko politiko. Tako so jim popolnoma zaupali in bili pri tem potrpežljivi. Zdaj, ko smo novi XC90 tudi preizkusili, verjamemo, da so Skandinavci zaupanje zagotovo upravičili.

O novem Volvu XC90 smo tudi v Avto magazinu (AM 19/2014) že pisali, saj so pri Volvu pregrinjalo z avtomobila potegnili letos pozno poleti. Na statični predstavitvi so razkrili tudi številne nove sisteme in več o njih si lahko preberete v že omenjenem Avto magazinu ali na našem spletu. Kot pravijo pri Volvu, je v novem XC90 več sto različnih sistemov in njihovo naštevanje res nima pomena, mimo nekaterih pa vseeno ne bo šlo.

Toda najprej se vendarle dotaknimo oblike. XC90 ostaja mogočen, malenkostno manj kot pet metrov dolg čistokrvni križanec. V primerjavi s predhodnikom so nekatere linije precej bolj umirjene in manj ostre, a to ne pomeni, da oblika ni zadovoljiva. Nasprotno, tudi prednji del, čeprav je nekako nežen, deluje mogočno in daje občutek še večjega avtomobila, kot v resnici je. Potem sledi prvo večje presenečenje – kljub vsej svoji mogočnosti se novi Volvo XC90 lahko (v nekaterih različicah) pohvali z najboljšim količnikom zračnega upora v svojem razredu (CX = 0,29). Ne le da je to odlično za takšen avtomobil, to je bila še pred leti meja, ki so jo celo limuzine težko dosegle.

A takole na prvo žogo novi XC90 še bolj navduši z notranjostjo. Prefinjene linije, odlična izdelava in pridih skandinavskega oblikovanja. V prvi vrsti izbrani materiali, pravi skandinavski les, žlahtnost v pravem pomenu besede. Jasno, novi XC90 oziroma njegova notranjost je na voljo v številnih barvnih kombinacijah, a nam se je že od predstavitve naprej najbolj dopadla svetla notranjost v kombinaciji s pravim lesom. V novincu pa ne navdušijo zgolj materiali, ampak tudi vsebina. Merilniki bodo v vseh bolje opremljenih različicah že serijsko povsem digitalni, ponujajo pa natančne in jasno berljive informacije. Za številne najbolj zanimiv detajl notranjosti je sredinska konzola: očiščena, saj je na njej zgolj osem gumbov, in z velikim pokončnim zaslonom. Po domače bi lahko rekli, da so na sredino Skandinavci namestili kar iPad in menda (čeprav neuradno) sploh ne bi bili daleč od resnice – vsaj nekatera strojna oprema je več kot podobna. A daleč boljše kot pri iPadu je upravljanje zaslona. Za pomikanje po menijih (levo desno, gor in dol) se zaslona sploh ni treba dotakniti, kar pomeni, da si lahko pomagamo s svinčnikom, jasno tudi prsti in predvsem s prsti, ki jih grejejo rokavice. Dobro, nekateri virtualni gumbi so bolj majhni, a bistvo je, da je zaslon zelo občutljiv. Tudi delovanje sistema je odlično, hitro, odzivno in preprosto. Hkrati se je pokončna postavitev tudi v praksi pokazala za dobro zamisel – prikaže lahko obširnejše menije (več vrstic), večjo navigacijsko karto, obenem so nekateri virtualni gumbi di tuvečji. Prek zaslona upravljamo skoraj vse sisteme v avtomobilu (ni pa to edina možnost, saj se da prek gumbov na volanu prav tako veliko nastavljati in upravljati), pa tudi z radiem. Enostavno ga ne smemo prezreti, saj z ozvočenjem Bowers & Wilkins avto ponuja odlično zvočno kuliso, od elektronsko ustvarjenega glasbenega studia do klasične koncertne dvorane. Čisti užitek! Ob tem je odveč poudarjati, da lahko sistem glasbo predvaja tudi prek USB-vtičnice oziroma povezave bluetooth.

Kar dobro bodo v novem XC90 uživali (ob vozniku) tudi potniki. Tako kot celoten avto so tudi sedeži povsem novi, tanjši in lažji ter ponujajo več bočne opore. Zanimivi so tisti povsem zadaj, torej v tretji vrsti. Po zaslugi pomičnih sedežev v drugi vrsti (tako vzdolžno kot tudi naslonjala) je dostop do njih precej lažji, a babice vseeno ne pošiljajte na zadnja sedeža. Tudi sicer sta namenjena zgolj do 170 centimetrov visokima potnikoma, a kot rečeno, nikakor nista zasilna. Če imata morda manjšo sedalno površino, pa se pohvalita s kar zajetno večjim hrbtnim naslonom. No, razlog za to je seveda preprost: ko ju zložimo, prevzameta funkcijo popolnoma ravnega dna v prtljažniku. Prostornost zadnjega je sicer odvisna od tega, koliko sedežev se v avtomobilu uporablja (v drugi in tretji vrsti so vsi sedeži posamično zložljivi), pa vendar ponuja vsaj 1.816 litrov (vključno s prostorom v 'kletnih' prostorih). Brez dvoma veliko, bi pa lahko bil prtljažnik še bolje obdelan, pa tudi pokrivalo oziroma prtljažno navojnico bo zgolj ena oseba težko odstranila.

Novi Volvo XC90 je zgrajen na prav tako povsem novi platformi SPA (Scalable Platform Architecture). Že iz imena je razvidno, da je njena osnovna prednost prilagodljiva, zato jo bodo pri Volvu poslej uporabljali za vse nove prihajajoče modele. Tudi po njeni zaslugi se XC90 ponaša s kratkimi karoserijskimi previsi, ki skupaj z novim vzmetenjem (lahko je tudi povsem zračno) odločno pripomorejo k dobri legi avtomobila. Ta je res dobra, sploh če vemo, kako velik avto je XC90, predvsem pa visok. Nihanja karoserije je zelo malo, še manj nagibanja v ovinkih. Vožnja mora biti res hitra, obračanje volana pa sunkovito, da se voznik, predvsem pa potniki, zavedo, da sedijo v velikem križancu. Za dobre občutke med vožnjo so vedno potrebni tudi dobri (in zmogljivi) motorji. V Volvu so že pred časom sprejeli odločitev, da bodo poslej ti zgolj štirivaljni, tako bencinski kot dizelski, si pa bodo za zagotavljanje večje moči pomagali z mehanskimi in turbinskimi puhali in seveda hibridno tehnologijo. Toda pojdimo po vrsti, bencinski XC90 z oznako T6 ponuja torej 320 'konjev', ob stalnem štirikolesnem pogonu in osemstopenjskemu samodejnemu menjalniku pa tako težav ne z navorom ne z močjo ni. Morda zadovoljuje že podatek, da več kot dve toni težak XC90 z njim z mesta do sto kilometrov na uro pospeši v vsega 6,5 sekunde. Trenutno oziroma ob začetku prodaje bo za mnoge bolj racionalna izbira dizelska različica. Na predstavitvi smo preizkusili model z oznako D5, motor pa ponuja 225 'konj'. Če k njim prištejemo še 470 njutonmetrov dizelskega navora, je jasno, da je vožnja več kot odlična. Svoje naredijo še odlična zvočna izolacija in mirno delujoč dizelski štirivaljnik.

Povsem svoja zgodba pa je seveda različica T8. Označuje priključni hibrid, ki ga sestavljata bencinski motor T6 in elektromotor z 80 'konji', kar pomeni, da Volvov novi priključni hibrid skupno ponuja kar 400 'konj' sistemske moči. Bencinski motor poganja prednji kolesi, elektromotor pa zadnji (zato tudi štirikolesni pogon). Zgolj na elektriko je mogoče prevoziti do 40 kilometrov, seveda ob zmernem pritiskanju na plin. Litij-ionske baterije (moči 9,2 kWh) je treba polniti vsaj dve uri in pol, seveda v odvisnosti od zmogljivosti električnega omrežja in zunanje temperature. A hitri vožnji s tem hibridom se je težko upreti, 400 'konj' je preveč mamljivih. Pospeševanje je odločno, delovanje sistema (čeprav so bile hibridne različice še predprodukcijske) pa brez pripomb. Voznik lahko izbira med številnimi režimi vožnje: Hybrid za vsakodnevno rabo, pri čemer sistem sam izbira med pogonom ter zagotavlja najboljše zmogljivosti in porabo goriva; Pure electric, že ime pove, da gre za popolnoma električni režim vožnje z dosegom vsaj 40 kilometrov (kar naj bi bilo dovolj za povprečne dnevne potrebe); Power mode, ki trenutno zagotavlja vso razpoložljivo moč; AWD, ponuja stalni štirikolesni pogon; Save, če je baterija napolnjena, lahko energijo prihranimo za poznejšo rabo, če je prazna, z vklopom tega režima sporočimo bencinskemu motorju, naj polni tudi baterije.

Glavno težavo hibridnih avtomobilov, torej težo baterij, so pri Volvu elegantno rešili in jih namestili v sredinski tunel med sedeži ter tako zagotovili idealno porazdelitev mase, hkrati pa zaradi njih ni bila prizadeta velikost prtljažnika.

In sistemi? Veliko jih je. Jasno, ko pa je Volvo eden najvarnejših avtomobilov na svetu in Skandinavci želijo, da tako tudi ostane. V praksi jih je težko preizkusiti, vsaj tiste, ki so namenjeni aktivni varnosti. A že brezhibno samodejno parkiranje, kamera okoli avtomobila, zaznavanje okolice pri vzvratnem izvozu iz parkirnega mesta so sistemi, ki močno olajšajo vožnjo. Dodatno je nadgrajen sistem za zaznavanje in preprečevanje trkov – potem ko brezhibno zaznava skoraj vse udeležence v prometu, po novem spremlja tudi voznikovo speljevanje v križišču ob zavijanju levo. Če voznik prezre nasproti vozeči avtomobil, sistem ne dovoli speljevanja oziroma ustavi avto. Tako bo zagotovo preprečenih kar nekaj naletov. Seveda pa smo tudi o sistemih že pisali.

In cena? Ja, Volvo XC90 nikoli ni bil poceni avtomobil in tudi zdaj ne bo. Je pa zagotovo res, da bo kupec za dani denar veliko dobil, in če mu bo katerikoli sistem morebiti preprečil vozniško nepazljivost ali neumnost, bo cena malenkostna. Za različico D5 bo tako treba odšteti 60.500 evrov, za bencinsko T6 pa 68.500 evrov. Jasno, s prihodom šibkejših motorjev bodo tudi osnovne cene nižje, tako naj bi za različico D4 (190 'konj') morali primakniti 56.400 evrov.

Besedilo Sebastjan Plevnjak, foto tovarna, Sebastjan Plevnjak

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"