Vozili smo: Shelby Mustang GT500Združitev dveh legend

Čeprav nas je Ford v Los Angeles povabil predvsem zaradi razkritja prvega električnega Mustanga, nas je večina novinarjev čakala nekaj povsem drugega - vožnjo po znameniti gorski cesti Angeles Crest Highway. Tudi oz. predvsem zato, če sem čisto iskren, ker smo se v njene ovinke podali z najmočnejšim serijskim Mustangom, Shelbyjem GT500.

Združitev dveh legend (foto: Stuart G W Price, Www.S-P.Tv) Stuart G W Price, Www.S-P.Tv
18. 3. 2020

O električnem Mustangu Mach-E so že pisali in navsezadnje bo avto na voljo šele prihodnje leto, zato lahko elektrika počaka. Pa tudi sicer – ko enkrat sedeš za volan najmočnejšega Mustanga, ki je bil kadarkoli narejen v redni serijski proizvodnji, te elektrika preprosto ne zanima več. Če bi tole reportažo pisal za Playboy, bi dodal še kakšno bolj sočno prispodobo, tako pa zgolj – dih jemajoče.

Angeles Crest Highway in Newcomb's Ranch

Vzhodno od Los Angelesa in severno od Pasadene je majhno mestece La Canada Flintridge. Nič posebnega, razen če odmislimo, da je tam Nasin raziskovalni inštitut. A vseeno je mestece lokacija, ki jo vozniki iz daljne in bliž­nje okolice največkrat vnesejo v svoje navigacijske naprave. Tam, ob vznožju gorovja San Gabriele Mountains, se namreč začne znamenita gorska cesta Angeles Crest Highway. Graditi so jo začeli leta 1929, gradnjo med drugo svetovno vojno prekinili in jo nato dokončali leta 1956.

Prvotni namen je bil zgraditi cesto, po kateri bi se v osrčje gozda lahko pripeljali gasilci v primeru požarov, nato pa so v 50. letih prejšnjega stoletja razmišljali celo o izgradnji avtoceste, a zaradi geografske lege seveda to idejo kmalu opustili. In tako so zgradili zgolj običajno cesto, dolgo 66 milj oziroma 106 kilometrov. Po večini z enim voznim pasom v vsako smer, a s številnimi asfaltiranimi počivališči, ki so v resnici mesta, kjer se lahko (in tudi se) počasnejši vozniki umaknejo hitrejšim. Proti koncu se na nekaterih delih cesta povzpne na nadmorsko višino 2.100 metrov, s čimer je Angeles Crest Highway tudi ena od najvišje ležečih cest v Južni Kaliforniji.

Ker cesta velikokrat prečka nacionalni park (San Gabriel Mountains National Monumentum in Angeles National Forest), je okolica praktično nedotaknjena, saj je gradnja ob cesti zelo omejena. Posledično pa to seveda pomeni, da je prometa na njej čez dan zelo malo. In če vemo, da je govora o gorski cesti, ki jo sestavljajo številni ovinki, je tudi nevednežu jasno, da je cesta prava meka za vse, ki si želijo, milo rečeno, dinamične vožnje. Seveda so na njej hitrostne omejitve, a zdi se, da je edino pravilo, ki ga je treba zares upoštevati, zgolj neprekinjena črta na sredini. Čez njo se ne sme, vse ostalo pa ...

Nekje proti vrhu, na višini 1.630 metrov, je okrepčevalnica Newcomb's Ranch, ki je edina zasebna lastnina vzdolž celotne ceste. Klasični 'roadhouse' (hiša, ki ponuja različne storitve in je po navadi zgrajena ob glavni cesti), je leta 1939 zgradila družina Newcomb, ki je med drugim zaslužna tudi za prvo sedežnico na smučišču v Južni Kaliforniji (Waterman Ski Resort). Ob izgradnji je bil Newcomb's Ranch restavracija, hotel, trgovina in bencinska črpalka, pa tudi ljubezenski hotel. Leta 1976 ga je dodobra uničil požar in 25 let pozneje ga je Lynn Newcomb Jr. prodal Fredericku Rundallu. Ta je za precej poškodovan objekt odštel kar 340.000 dolarjev, ga obnovil in leta 2003 ponovno odprl. In zakaj je Newcomb's Ranch tako pomemben? Zato, ker je danes objekt, ki stoji na višini 1.630 metrov nad morjem, nekakšna motociklistična meka oziroma – kot ga je poimenoval Los Angeles Magazine – zbirališče vseh voznikov (tako lokalnih prebivalcev kot številnih turistov), ki ljubijo športno vožnjo z motocikli ali avtomobili. Pogost obiskovalec je tako denimo tudi svetovno znani Jay Leno.

Ford Mustang Shelby GT500

In zdaj pravzaprav k bistvu. K avtomobilu, s katerim bi se vozil tudi po veliko manj atraktivni cesti, k Fordu Mustangu. Priznam, misli so bile usmerjene k njemu že veliko prej, a na koncu se je izkazalo, da sva s češkim kolegom imela tudi precej sreče. Približno 100 povabljenih novinarjev nas je bilo namreč razdeljenih v dve skupini. Za vse nas je bilo tako na voljo približno 25 Mustangov, pri čemer seveda niso vsi nosili oznake GT500. A če bi se morali odločati, bi večina izbrala prav njega. In tako so se pri Fordu odločili, da bomo avtomobile preprosto žrebali. V stekleni krogli je bilo 25 listkov in vsak par je avto izbral z listkom. Najina sreča je bila kar velika, a ne popolna. Vsaj tako se je zdelo prvi hip. Izžrebala sva namreč Mustanga Shelby GT350. Saj ne, da bi mu gledala v brk – 5,2-litrski osemvaljnik, 526 'konj' in 429 Nm. Tolažila sva se, pa saj sva dobro izbrala, nato pa je k nama pristopil švicarski kolega.

Na najino presenečenje ga je mikal Mustang Shelby GT350, zato je vprašal, ali zamenjava. "Hmm, in kaj ponujaš?" je bilo najino vprašanje. "Shelby GT500!" je odvrnil. Seveda sva takoj privolila in se čudila, čemu taka želja. No, na koncu se je izkazalo, da je 'petstotko' že vozil in je pač hotel preskusiti še različico 350. Midva pa sva z nasmehom na obrazu skoraj tekla v garažo, kjer so nas čakali avtomobili. Čisto na kratko, zakaj sva tekla! Shelby GT500 ima sicer enako velik motor, torej 5,2-litrski osemvaljnik, a ponuja kar 760 'konj', s čimer je to najmočnejši serijsko narejeni Ford za običajno cestno uporabo. Torej ni formula ali kakršenkoli drug dirkalni avto. Je pa vseeno avto, ki ti nariše nasmeh na obrazu vsakič, ko ga pogledaš. In potem pride najboljše – v akustično briljantnem ambientu – podzemni parkirni hiši, smo drug za drugim zaganjali motorje več kot 20 različnih Mustangov.

Od običajnega kabrioleta do običajnega 'zgolj' petlitrskega kupeja, malce bolj nabritega Bulita in seveda do že omenjenih Shelbyjev. Ropot, ki požene kri po žilah. Tudi tistemu, ki avtomobilov ne mara in mu gre zvok na živce. In najboljše: v Shelbyju lahko uravnavaš glasnost izpuha. Midva sva bila uvidevna in ga nastavila na tiho delovanje. A brez skrbi, Shelby GT500 vseeno ropota.

Kratka vožnja iz garažne hiše, potem nekaj daljša iz centra Los Angelesa, na srečo brez velikih zastojev. Potem pa Angeles Crest Highway. Že vnaprej sva se dogovorila, da je bo odpeljal vsak pol. Tudi najin pristop k avtomobilu (in cesti) je bil enak. Najprej strahospoštovanje, potem vse bolj pogumno odpeljani ovinki. Iz minute v minuto ugotavljaš, da je Shelby GT500 daleč od običajnega in (navidezno) okornega Mustanga.

Zverinska moč, ki stotico z mesta doseže v precej manj kot treh sekundah. A moč pri vožnji po ovinkasti gorski cesti seveda ni vse, potrebno je dobro podvozje. In to seveda ni običajno, ampak veliko bližje pravim športnim dirkalnikom. Tak je tudi menjalnik - sedemstopenjski dvosklopčni samodejni menjalnik, ki nima težav s krotenjem ne konj ne navora, ki znaša 625 Nm. Pretikanje, pa naj si bo samodejno ali prek volanskih ušes, je natančno, pokajoče in se zgodi v manj kot sto milisekundah. Hkrati prestaviš še glasnost izpušnega sistema v najglasnejši položaj in uživanje se začne.

Mustang kot žrebec grabi in hiti navkreber ter se oglaša z nadpovprečno glasnim in rezkim zvokom, voznik pa se kot krotilec čudi vsakemu metru pred njim. Michelinove dirkaške gume, posebne zavore Brembo in dirkaško vzmetenje so le nekateri sestavni deli posebnega športnega paketa, s katerim je bil opremljen 'najin' Mustang. Pa to seveda sploh še ni vse. Kupec lahko izbere poseben paket za boljšo lego na cesti, ki vključuje nastavljive spojlerje, ali poseben dirkaški paket, ki med drugim prinaša tudi 20-palčna karbonska platišča, še večji zadnji spojler in v korist manjši teži odnaša zadnja dva sedeža. Tako brutalen najin Mustang vendarle ni bil, a vse drugo je bilo tisto uro na voljo le nama. Malo je avtomobilov na svetu, ki tako zelo očarajo (vsaj mene), in srce je utripalo hitro, kot že dolgo ne. Mustang je legenda, pa če še tako zelo sovražite oziroma podcenjujete ameriške avtomobile.

"Carroll se je vedno trudil, da je naslednji Shelby boljši in predvsem hitrejši, zato verjamem, da bi mu bil zadnji, z letnico 2020, všeč bolj kot katerikoli doslej." - Jim Farley, prvi mož Forda.

Pot nazaj je bila veliko bolj mirna, čeprav sva jo prevozila z Mustangom, ki ga je Ford izdelal v počastitev modelu izpred 50 let, ko je Steve McQueen požiral kilometre z zelenim Mustangom Bulitom. V novodobni različici je Bulit lahko podobne zelene barve, le da ponuja 5-litrski osemvaljnik, 460 'konj in 529 Nm navora. Dovolj, da si z njim zelo, zelo hiter. A saj veste – ko enkrat okusiš več, je težko iti na manj. Ko bom zadel na lotu, bo moja prva izbira Ford Mustang Shelby GT500!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri