Potem, ko so ga pri Mercedes-Benzu zavrnili, si ga "rešili" Švedi.
Ko govorimo o oklepnih avtomobilih, si običajno predstavljamo luksuzne limuzine z motorji z več sto konjskimi močmi, opremljene z najnovejšo varnostno tehnologijo in oklepom, vrednim vojaških standardov. V zgodnjih devetdesetih pa se je eden najvplivnejših mož na svetu – ustanovitelj Microsofta Bill Gates – odločil za precej drugačno pot.
Od Porscheja 959 do švedskega "cegla"
Bill Gates je bil eden ključnih akterjev pri uveljavitvi ameriškega zakona "Show and Display", ki omogoča omejeno registracijo uvoženih vozil, ki sicer ne ustrezajo ameriškim standardom. Prav ta zakon mu je omogočil, da je legalno vozil svojega sanjskega Porscheja 959. A Gates je za vsakdan želel nekaj bolj diskretnega – blindiranega karavana, ki bi bil primeren tudi za prevoz otrok.
Mercedes ni želel prevzeti odgovornosti
Po pripovedovanju Terryja Haigha, nekdanjega vodje prodaje luksuznih vozil v ameriškem mestu Bellevue, se je Gatesov zastopnik najprej obrnil na tamkajšnji Mercedes-Benzov salon. Želja: neprebojni karavan, verjetno model S124, predhodnik danes poznane serije E. Mercedesov odgovor je bil jasen: »Odgovornost je prevelika. Če se zgodi kaj otrokom, si ne želimo biti del te zgodbe.«
Rešitev so našli pri Volvu
Nato so pozornost preusmerili k švedskemu proizvajalcu. Volvo 240, ikonični karavan z značilno škatlasto obliko, je bil znan po svoji varnosti. In presenetljivo – Volvo je na željo privolil v oklepno predelavo. Ni povsem jasno, ali je bila predelava izvedena znotraj tovarne ali jo je opravilo specializirano zunanje podjetje. Dejstvo pa je, da je dodani oklep avtomobilu močno otežil življenje – dobesedno in preneseno.
Zmogljivosti? Počasneje od hrošča
Serijski Volvo 240 iz leta 1993 je bil opremljen z 2,3-litrskim štirivaljnikom, ki je razvil 84 kilovatov (114 KM) in 184 Nm navora. Tehtal je približno 1.380 kilogramov, do 100 km/h pa je potreboval več kot 10 sekund. Z dodatnim oklepom, težkim tudi do 450 kilogramov, se je avtomobil po zmogljivostih približal legendarnemu Volkswagnovemu Hrošču.
V primerjavi z Mercedes-Benz 300TE, ki je imel 3,0-litrski vrstni šestvaljnik z močjo 130 kilovatov (177 KM) in maso 1.560 kilogramov, bi bil Gatesov Volvo prava počasna trdnjava.
Največja "tehnična težava" se ni skrivala pod motornim pokrovom, temveč v voznikovih vratih. Motorček za steklo ni prenesel teže dodatno ojačanega stekla, kar je povzročilo, da je bil Volvo vsak mesec na servisu. Namesto nadgradnje z močnejšim motorčkom so se mehaniki vedno znova odločili za enako rešitev – zamenjava obstoječega motorja, brez dolgoročnega izboljšanja.
Gates je dokazal, da varnost ne pomeni nujno hitrosti
Čeprav je bila njegova odločitev morda nepričakovana, je Gates s svojo izbiro pokazal, da varnost in zasebnost pogosto pretehtata prestiž in zmogljivost. In tako je eden najbogatejših Zemljanov za vsakdanjo vožnjo izbral vozilo, ki je bilo hkrati neprebojno, špartansko in presenetljivo počasno.
