Od vožnje z Vladimirjem Putinom do zabavljaškega Silvia Berlusconija.
Borut Pahor je prava zakladnica zgodb, tudi kadar tok pogovora zanese v avtomobilske vode. Tako smo se sprehodili vse od njegovega prvega avtomobila, mamine Škode, ki ji je kronično odtekalo olje, pa vse do slovite Katre.
Nekdanji slovenski predsednik je z dobrodelno dražbo svoje dolgoletne spremljevalke Katrce sprožil mnogo več, kot si je v začetku predstavljal.
Ne le, da je legendarni avtomobil podrl vse rekorde, z njim sprožil cel val dobrodelnosti, ki jo štafetno naprej pelje tudi novi lastnik iz Selc v Selški dolini.
View this post on Instagram
Kako težko se je bilo posloviti od dolgoletne spremljevalke, vaše Katrce?
Ne tako zelo, ker je šla za dober namen.
Kaj pa je bilo tisto, kar vas je pri njej kot prvo prepričalo? Če se ne motim, ste jo kupili pri gospe iz Portoroža, ki je v slabem vremenu ni odpeljala iz garaže.
Pred več kot 20 leti sem iskal dobro ohranjen avto in ga našel v Portorožu.
Barva mi ni bila všeč, vse ostalo pa zelo, posebno ohranjenost. Bil je kot nov. Ja, gospa je pojasnila, da se je v slabem vremenu v Koper vozila z avtobusom.
Kater pa je najbolj živ spomin nanjo, ki se ga boste vse življenje spominjali s prijetnim občutkom?
Zelo kratek čas sem imel tudi psa, nemškega ovčarja, zaradi česar sem moral v skladu z zakonom preurediti prtljažnik.
Z Asom sva se po moji službi rada zapeljala sem in tja, najraje ob vznožje Toškega čela ter se odpravila do Katarine ali do Svetega Jakoba in nazaj.
To je bil čas, ko sem si po mandatu predsednika vlade celil dušo. Vse skupaj je bilo zelo prijetno in lepo, vrnilo me je v polno življenje.
Kam pa ste se sami kot zadnjič zapeljali z njo?
Zadnjič sem se z njo zapeljal v center AMZS, kjer smo urejali vso dokumentacijo za ureditev statusa starodobnika. Kamorkoli sva s katro prišla, je vzbujala zanimanje, celo pri ljudeh, ki so se ukvarjali s starimi in dobro ohranjenimi avtomobili.
Če prav razumem je bila katra zadnja leta vaš edini osebni avtomobil?
Ja, katra je bila več kot 20 let moj edini osebni avtomobil. Nekateri so rekli, da mi ni bilo težko, ker sem imel šoferje in službene avtomobile. To je res, vendar ne ves čas.
Pet let v tem času sem bil brez njih, samo s katro in nisem potreboval nikogar drugega.
Katra je trpežen avtomobil in prijeten za vožnjo. To pri njej ni bil nikoli problem. Problem je, da je tako ranljiva. To je avto, ki je bil rojen pred več kot 30 leti, za tiste čase. V teh se ne znajde najbolj. Ko pridete z njim na avtocesto, se počutite kot mali otrok med pretepači v osnovni šoli.
View this post on Instagram
Kaj pa ste še vozili pred tem? Če se ne motim, ste imeli v lasti fičkota...
Ja, imel sem kar dva fičkota. Prvi je bil res vrhunski, kupil sem ga v 90. letih in ga imel nekaj let. Verjeli ali ne, bil je brezhiben. Bel, lep kot kruh. Vendar ga je sčasoma, tako kot katro, javnost začela prepoznavati.
Nekega dne sem ga pustil čez noč pred stranko, naslednji dan pa smo ga našli popolnoma razbitega.
V Celju sem našel drugega, grdega kot lakota - tudi delal je približno tako. Imel sem težave z alternatorjem. Tudi najboljši mehaniki jih niso rešili. Nekajkrat sem ga sredi Ljubljane porival gor in dol, potem pa sem se odločil za boljši avto. Za katro. (smeh)
Od kod vam ljubezen do tovrstnih vozil? Gre tudi za nostalgijo?
Ne vem, če gre za ljubezen do starih avtomobilov. Sprva sem bil s fičkotom samo zadovoljen, potem pa mi je vse skupaj postalo všeč. Dejansko se da s temi avti skoraj vse narediti, problem je samo njihova varnost.
Bi v prihodnosti želeli v svojo garažo pospraviti še kakšnega starodobnika?
Glede tega imam zdaj nekaj pomislekov. Problem je varnost. Po mestu, kjer so hitrosti avtomobilov nižje, še gre. Na hitrejših cestah pa je starodobnik prej problem kot rešitev.
Poleg tega z njim ne morete na letališče v Benetke ali na Dunaj. Če bi bili že pred 15. leti brez letalskega prevoznika in zato bolj ali manj brez Brnika, bi že takrat verjetno moral zamenjati avto.
Hvala bogu mi ga ni bilo treba. Zdaj pa moram tako razmišljati. V zadnjih dveh tednih sem kar dvakrat naredil razdaljo do Dunaja in nazaj.
View this post on Instagram
Kater pa je bil vaš prvi avtomobil? Ste ga podedovali ali kupili sami?
Moj prvi avtomobil je bila mamina Škoda. Stara kot greh. (smeh)
Iz Gorice do Ljubljane je potrebovala liter olja, vedno sem ga moral na Razdrtem, preden sem zapeljal na avtocesto, doliti.
Zato sem veliko varčeval in si končno kupil svoj prvi avtomobil, to je bil Yugo 45. Bila sva velika prijatelja, zelo lepo je delal dokler ni kompletno odpovedal.
Kako pa vam je šlo v avtošoli? Kakšni so vaši spomini na tiste čase?
Ne spomnim se, ali sem teoretični del avtošole naredil v prvem koraku, ali ne.
Ne bi se čudil, če ne, saj se nisem hotel za nič učiti, pa verjetno tudi za avtošolo ne.
Prej bi rekel, da nisem naredil v prvo, ker sem spomnim, da sem potem res moral nekaj brati o vsem tem.
Sicer protokol predsedniku oz. predsedniku države ne dopušča, da sede za volan? Kakšna so pravila glede tega?
Edino pravo pravilo je, da kot predsednik republike vsem lahko vse ukažeš, varnostnike pa moraš za vse prosit.
Če so bili dobre volje, so mi pustili, da sem se vozil s katro. Običajno sem jih potem sem in tja na kakšnem ovinku opazil. (smeh)
Vsekakor sem moral pa vedno poročat kje sem in končno, kdaj sem prišel domov.
V svojem življenju ste imeli priložnost sedeti že v številnih protokolarnih vozilih. Kako pa je s sopotniki? Kateri izmed kronanih glav, veleposlanikov oz. politikov svetovnega kova se je izkazal za najbolj zabavnega sopotnika?
Spomnim se vožnje z Putinom (op. Vladimir Putin).
Ni bila tako zabavna, zame je bila tako koristna, ker je bil tisti dan zelo odkrit in zaupljiv sogovornik.
Zelo zabaven je bil na drugi strani Berlusconi (op. Silvio Berlusconi), ko sva bila skupaj v Tripoliju v Libiji.
View this post on Instagram
Glede na to, da ste v zadnjem času le poredko sedeli za volanom. Razmišljate o tem, da bo potrebno osvežiti znanje?
Ja, v bistvu se ni bilo enostavno usesti v dober avto. Saj ima Tanja svoj avtomobil, ampak je prav tako 10 let star, z ročnim menjalnikom.
Ko sem zdaj za nekaj mesecev dobil nadomestno vozilo, je bilo kar precej pestro.
Da ne govorim, kako je bilo, ko sem šel v avtopralnico.
Smešnica, morali so ustaviti cel pogon, nisem vedel kaj bi z avtomatskim menjalnikom. Katre ga nimajo. Ne govorite tega naprej. (smeh)
Za kater prekršek pa bi si najlažje prislužili kazen?
Hitro gre prehitro. Celo s katro. Ni bilo veliko prekrškov, nekaj pa.
So vas za volanom katre kdaj ustavili možje v modrem? Kakšna je bila njihova reakcija?
Seveda, nikoli ni bilo težav. Vedno smo bili vsi vljudni in prijazni, kazen sem moral pa ravno tako plačati. (smeh)
Preberite še: Ste ga videli? "Avtomobil za princeske" je razdelil Slovenijo, kaj pa o njem porečete vi...
Borut Pahor pa se je v svojem zadnjem podcastu pogovarjal z Alenom Kobilico:
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol