Sprehod po tovarni pove marsikaj o zgodovini stavbe in znamke.
V italijanskem kraju Campogalliano, nedaleč od Modene, stoji tovarna, ki je bila konec 80. let prejšnjega stoletja sinonim za napredno tehnologijo, oblikovno dovršenost in velike sanje. Tam je vizionar Romano Artioli uresničil svoj načrt o ponovnem rojstvu legendarne znamke Bugatti. V sodobnem kompleksu je med letoma 1991 in 1995 nastajal eden najbolj naprednih superšportnikov svojega časa – Bugatti EB110. Danes pa je ta kraj žal le še tiha priča nekoč veličastne zgodbe.
Tovarno je zasnoval priznani arhitekt Giampaolo Benedini, ki ji je dal futuristično podobo – modre in bele stavbe, marmornata tla, osupljivi razstavni saloni in napredni laboratoriji. Vse je bilo podrejeno ideji, da Campogalliano postane dom najboljšega avtomobila na svetu. A kljub tehnični in oblikovni dovršenosti je projekt padel pod težo ekonomskih razmer. Leta 1995 je tovarna zaprla vrata, proizvodnja je zastala, EB112 nikoli ni dočakal serijske proizvodnje.
Danes kompleks propada. Proizvodne hale so prazne, stekleni saloni zaprašeni, a sledovi znamke Bugatti so še vedno prisotni. Na modri fasadi nekdanje razvojne stavbe počasi bledi Bugattijev logotip, v notranjosti pa je mogoče zaslediti ostanke razstav in dokumentacije. Obiskovalce občasno še vedno vodi po opuščeni tovarni bivši vratar Ezio Pavesi, ki skrbi, da spomin na Campogalliano ne zbledi povsem.
Medtem ko Bugatti danes v Mohlsheimu v Franciji ustvarja nove hiperšportnike, ostaja Campogalliano simbol ambicij, vizije in krhkosti avtomobilskega sveta. Tam, kjer so nekoč z vizionarskim žarom snovali prihodnost, danes vlada tišina – a sledi sanj so še vedno prisotne.
