Ko je Slovenija 1. januarja 2007 uvedla evro, je liter 95-oktanskega bencina stal 0,971 evra, dizel pa 0,938 evra. Danes so številke precej drugačne. Bencin je približno dve tretjini dražji, cena dizla pa se je več kot podvojila. Toda samo pogled na cenik bencinskega servisa ne pove, koliko dražje se v resnici vozimo.
Od 25. avgusta liter 95-oktanskega bencina na servisih zunaj avtocest in hitrih cest stane 1,608 evra, liter dizla pa rekordnih 1,903 evra (upoštevajoč zgolj regulirane cene). Za 50-litrski rezervoar bencina je tako treba odšteti 80,40 evra, za enako količino dizla pa že 95,15 evra.
Ob uvedbi evra pred skoraj 20 leti bi za 50 litrov bencina plačali 48,55 evra, za dizel pa 46,90 evra. Razlika je velika: bencin se je podražil za približno 66 odstotkov, dizel pa za več kot 100 odstotkov.
Bencin dražji, a plače so rasle hitreje
Primerjava postane zanimivejša, ko vključimo plače in inflacijo. Leta 2007 je povprečna mesečna neto plača v Sloveniji znašala 834,50 evra. Z njo bi po takratnih cenah lahko teoretično kupili približno 859 litrov bencina oziroma 890 litrov dizla.
Poln 50-litrski rezervoar bencina je predstavljal približno 5,8 odstotka povprečne neto plače, pri dizlu 5,6 odstotka.
Danes je razmerje pri bencinu celo nekoliko ugodnejše, saj so plače od leta 2007 rasle hitreje od njegove cene. Če upoštevamo še inflacijo oziroma spremenjeno vrednost denarja, je današnjih 1,608 evra za liter bencina presenetljivo blizu realni ceni iz leta 2007.
Pri dizlu je drugače. Njegova cena se je več kot podvojila in je rasla hitreje od splošne ravni cen, zato je danes tudi realno dražji.
Vmes se je zgodilo skoraj vse
Cene goriva seveda niso rasle enakomerno. Že leta 2008 je svet zajel velik naftni šok, nato je finančna kriza ohladila gospodarstvo in znižala povpraševanje. Nekaj let pozneje so arabska pomlad in napetosti na Bližnjem vzhodu cene znova potisnile navzgor.
Potem je prišla pandemija. Letala so ostala na tleh, ceste so se izpraznile in povpraševanje po nafti je strmoglavilo. Že leta 2021 se je zgodba obrnila, februarja 2022 pa je ruski napad na Ukrajino evropski energetski trg postavil na glavo. Močno so se podražili nafta, plin in elektrika, posledice pa smo prek transporta in proizvodnje hitro občutili tudi pri drugih življenjskih stroških.
V zadnjem času so dodaten pritisk prinesle napetosti na Bližnjem vzhodu.
Cena na točilnem mestu zato ni samo cena nafte. Nanjo vplivajo še tečaj dolarja, stroški predelave in distribucije, marže, davki in trošarine ter v Sloveniji tudi državna regulacija.
Rekordni dizel ni težava samo za voznike dizlov
Dizel je pomemben še iz drugega razloga. Na njem temelji velik del cestnega tovornega prometa, uporabljajo ga dostavna vozila, avtobusi ter kmetijska in gradbena mehanizacija.
Ko se dizel podraži, zato ne postane dražja samo pot v službo. Višji stroški prevoza se lahko prelijejo v cene hrane, gradbenega materiala in drugega blaga. Današnjih 1,903 evra za liter je zato številka, ki jo posredno občutijo tudi tisti, ki dizelskega avtomobila sploh nimajo.
Za nekoga drobiž, za drugega stotine evrov
Veliko je odvisno tudi od tega, koliko se vozimo. Avtomobil s porabo 6,5 litra na 100 kilometrov pri 20.000 kilometrih letno porabi približno 1.300 litrov goriva.
Po ceni bencina z začetka leta 2007 bi to pomenilo približno 1.262 evrov na leto, po današnji pa okoli 2.090 evrov. Nominalna razlika presega 800 evrov.
Zato podražitve najbolj občutijo dnevni migranti, prebivalci območij s slabim javnim prevozom, obrtniki in gospodinjstva, ki so od avtomobila preprosto odvisna.
Gorivo pa še zdaleč ni največja sprememba
Občutek, da je življenje danes bistveno dražje, ima še en razlog. Od leta 2007 se ni podražilo samo gorivo.
Dražji so hrana, energija in številne storitve, še posebej očiten pa je skok cen nepremičnin. Za marsikoga je danes najemnina ali stanovanjsko posojilo bistveno večje breme kot nekaj deset evrov dražji rezervoar.
Zato lahko hkrati držita dve na videz nasprotujoči si ugotovitvi. Povprečni zaposleni si lahko danes glede na plačo privošči več bencina kot ob uvedbi evra, vendar to še ne pomeni, da mu ob koncu meseca ostane več denarja.
Leta 2007 smo 50-litrski rezervoar bencina napolnili za manj kot 50 evrov. Danes zanj potrebujemo dobrih 80 evrov, pri dizlu pa se račun že približuje stotaku. Toda v teh 19 letih so se spremenili tudi vrednost denarja, plače in praktično vsi drugi življenjski stroški.
Končni rezultat je zato nekoliko presenetljiv. Bencin je danes nominalno precej dražji, vendar glede na inflacijo in rast plač za povprečnega zaposlenega ni nujno večje breme kot leta 2007. Pri dizlu je zgodba drugačna – ta je tudi realno postal občutno dražji.
