Razkrivamo: zakaj nekateri avtomobili na preizkusnih trkih dobivajo tako slabe ocene?

V zadnjih mesecih so v programu Euro NCAP odmevale tri slabe ocene avtomobilov iz skupine Renault. Kaj pomeni, ko v tej orgranizaciji, ki ocenjuje varnost, sodobnemu avtomobilu podelijo le eno zvezdico ali celo nobene?

Dacia Spring po preizkusnem trku. Michiel van Ratingen, generalni sekretar Euro NCAP, je mnenja, da je cinično ponujati cenovno dostopen avto z zelenim pogonom, ki ne dosega primernih varnostnih standardov. (foto: Euro Ncap) Euro Ncap
1. 6. 2022

Novi Dacia Jogger, družinski avtomobil, ki lahko pelje sedem potnikov, je pred kratkim v programu za ocenjevanje varnosti organizacije Euro NCAP prejel eno zvezdico. Enako oceno je še v lanskem letu dobila električna Dacia Sprint, električni Renault Zoe, ki je na trgu sicer že skoraj desetletje, pa celo nobene. V današnjem času, ko smo vajeni, da novi avtomobili serijsko dosegajo najboljše ocene, te novice pridejo še toliko bolj do izraza.

V letu 2021 je 69 odstotkov obravnavanih avtomobilov pridobilo najvišjo oceno, štiri zvezdice pa še preostalih 21 odstotkov avtomobilov. Spring in Zoe sta pravzaprav edina, ki sta lani prejela oceno ena ali nič. Zoe pa je šele tretji avtomobil v zgodovini ocenjevanja, ki je prejel oceno nič. Še en avtomobil z oceno nič iz leta 2018, ki je trenutno v prodaji, je Fiat Panda.

Preberite šeNi klime? Ni problema, izraelsko podjetje ponuja neverjetno rešitev, ki bo avtomobil ohranila hladen tudi poleti!

Ampak – ali je na primer Jogger zato res izrazito manj varen ali celo nevaren avtomobil? Metodologija ocenjevanja Euro NCAP je namreč neizprosna. Kot bi takrat, ko gre za varnost, pač moralo biti. Razumevanje ocene petih zvezdic je enostavno in intuitivno – pomeni, da veliko bolje pri današnji tehnologiji, ko gre za varnost, pač ne gre. Slabša ocena pa zahteva natančnejši vpogled in razlago podane ocene. V tem prispevku ne zastopam Renaulta, temveč gre bolj za pojasnilo, kaj pravzaprav pomeni, ko sodobnemu avtomobilu Euro NCAP podeli izrazito slabo oceno.

Ocenjujejo se štirje varnostni vidiki: zaščita odraslih potnikov, zaščita otrok v avtu, varnost pešcev in drugih udeležencev ter aktivna varnost. Dejavnik varnosti odraslih je izračunan kot rezultat preizkusov čelnega, bočnega in trka z zadnje strani ter posledične kompleksnosti reševanja in izrezovanja potnikov iz avtomobila. Dejavnik zaščite otrok v avtu se dotika predvsem možnosti in zmogljivosti pritrditvenih točk za otroške sedeže.

Za določitev dejavnika varnosti pešcev preizkusijo posledice udarca glave ter zgornjega in spodnjega dela nog. Posebej pa tudi učinkovitost samodejnega zaviranja v sili, ko se pred avtomobilom znajde pešec ali kolesar. Ocena aktivne varnosti pomeni potem opremljenost z varnostnimi in asistenčnimi sistemi, kakršni so zaviranje v sili ali preprečevanje zapuščanja voznega pasu; pomembno je tudi, ali so ti sistemi del serijske ali opcijske opreme.

Ena zvezdica po definiciji Euro NCAP pomeni »neznatno zaščito pri trku in malo v smislu aktivnega preprečevanja trka«, nič zvezdic pa pomeni le »zadoščenje osnovnim standardom ob manku kritične sodobne varnostne tehnologije«. Natančnih kriterijev pri tem ne razkrivajo, je pa znano, da se ti ves čas posodabljajo.

Primer Dacie Jogger

Ocena Dacie Jogger se mi zdi zanimivejša in pomembnejša od obeh lanskih cvekarjev. Gre navsezadnje za nov družinski avtomobil. A podrobnejši pogled v ocenjevanje pove, da rezultata ene zvezdice ne gre jemati preveč poenostavljeno. Jogger je pri zaščiti odraslih potnikov prejel 70 odstotkov najvišje možne ocene, pri zaščiti otrok pa 69 odstotkov. Potem pa občutno manj – 41 odstotkov – pri varnosti ostalih udeležencev v prometu in 39 odstotkov za aktivno varnost.

Tako čez palec bi potem laično menil, da bi si Jogger zaslužil končno oceno treh zvezdic. A ker je skupna ocena lahko visoka le toliko, kolikor je visoka najnižja ocena med štirimi posamičnimi kategorijami, je zaradi pomanjkanja aktivne varnosti skupaj prejel le – eno zvezdico. Avto torej slabše ocene pri enem dejavniku ne more nadoknaditi z boljšo oceno pri drugem. In četudi Joggerjeva konstrukcija solidno ublaži posledice trka, s svojo končno oceno pade v tisti neugleden opis »neznatne zaščite pri trku«. Spring se je na primer ob enaki končni oceni pri tem odrezal precej slabše.

Pogosta praksa je, da preizkusnih trkov ne opravijo s prav vsakim avtomobilom, ko gre za tehnično in dimenzijsko sorodne avtomobile (Seat Arona in Škoda Kamiq, na primer), ugotovitve preizkusnega trka enega pa potem uporabijo tudi pri drugem. Podobno je bilo pri ocenjevanju Joggerja, kjer so vzeli ugotovitve preizkusnega trka z Dacio Sandero Stepway.

Z Joggerjem trka torej niso opravili. Preizkusili so ga le toliko, da bi ugotovili razlike med njima. Čeprav gre za enako tehnično zasnovo – do stebrička B je avto pravzaprav celo enak –, je Jogger kar pol metra daljši od Sandera in tudi občutno težji, vozi pa lahko še dodatna potnika v tretji sedežni vrsti.

Ocena pravzaprav niti ni presenečenje, ampak posledica nizkocenovne politike romunskega proizvajalca v lasti Renaulta. Jogger ima na primer serijski sistem samodejnega zaviranja v sili z opozorilom pred čelnim trkom, ki sicer niti ne prepoznava pešcev in kolesarjev, zato hkrati tudi slabša ocena pri tretjem dejavniku.

Tu pa se zgodba z aktivnimi varnostnimi pripomočki konča. Med dodatno opremo ni niti sistema za ohranjanje voznega pasu. Svojih avtomobilov ne opremljajo z najnovejšimi aktivnimi varnostnimi in asistenčnimi sistemi, s čimer seveda učinkovito omejujejo njihovo proizvodno ceno, spisek izbrane dodatne opreme pa je običajno kratek.

»Dacia ne lovi zvezdic Euro NCAP, ki bi posledično pomenile opremljanje vozil s funkcijami in tehnologijami, na primer nekaterih naprednih pomagal za vožnjo, kakršnih kupci znamke Dacia danes pač niso pripravljeni dodatno plačati,« razloži predstavnik za stike z javnostmi pri podjetju Renault Slovenija, Rok Istenič.

Primer Zoe

Primer Zoe je precej drugačen. Gre za avtomobil, ki je na trgu že devet let – z novo, občutno prenovljeno različico od leta 2019. Njegova tokratna ocena pa je pravzaprav dokaz napredka in neprestanega višanja meril pri ocenjevanju. Na prvem testu leta 2013 je namreč Zoe prejel vseh pet zvezdic. Takrat celo 89 odstotkov za zaščito odraslih potnikov in 80 odstotkov za zaščito otrok. Na zadnjem testu pa le še 43 odstotkov za zaščito odraslih potnikov in 52 odstotkov pri zaščiti otrok, kar je občutno slabši dosežek kot pri Joggerju.

A najslabšo možno oceno si je potem – podobno kot Jogger – zagotovil s 14 odstotki in pomanjkanjem opreme pri aktivni varnosti v osnovni različici. Istenič pojasnjuje: »Ker ZOE E-TECH Electric v serijski opremi osnovne različice, kakršna je bila konec lanskega leta uporabljena za preskus, ni imel sistema samodejnega zaviranja v sili AEB (Automatic Emergency Braking), je bil rezultat slabši. To se bo spremenilo z majskimi ceniki, ko bo ta sistem postal serijski na vseh različicah.«

Ali je Zoe, ki je prodajna uspešnica med električnimi mestnimi malčki, zato utrpel prodajne posledice? Istenič odgovarja, da zaradi slabših varnostnih ocen upada niso zaznali: »Vpliva na prodajo ni; prodamo vse avtomobile, ki jih uspemo dobiti iz tovarn.« Res pa je trenutno prodaja omejena že zaradi pomanjkanja polprevodnikov.

Nič ali ena zvezdica še ne pomeni, da je avto nevaren

Torej, ali je avto s slabo oceno na testu Euro NCAP nevaren avto? To nikakor ni nujno. Pomeni pa, da je v primerjavi z najbolj varnimi avtomobili pri tem vsaj na nek način in vsaj pri enem dejavniku kompromitiran. Zato slabšo oceno od petih zvezdic vedno podrobno preglejte.

Sam bi gotovo raje izbral avto, ki mu manjkajo aktivni pripomočki kot pa osnovna strukturna varnost pri trku. Čeprav obratnih primerov med novimi avtomobili zares ni. Če te sisteme navsezadnje radi izklapljate, boste avtomobilu slabo varnostno oceno podelili kar sami!

Precej močno mnenje o vseh treh avtomobilih ima Michiel van Ratingen, glavni sekretar organizacije Euro NCAP, ki pravi, da je cinično ponujati cenovno dostopen ekološki avto s kompromisom pri varnosti. Dodaja, da je kolateralno škodo elektrifikacije ponudbe skupine Renault, ki je bila nekoč sinonim za varnost, utrpela prav slednja.

Kot primer, da električni pogon ne sme biti izgovor za slabši rezultat na testu, je izpostavil Fiata 500e – električnega mestnega malčka, ki pri nas stane od 33 tisočakov naprej. Dacia Spring stane občutno manj – slabih 20 in je pravzaprav sestrski avtomobil Renaultu K-ZE, ki se prodaja na kitajskem trgu. Težko je potem oceniti, ali je razmerje med ekonomsko računico proizvajalcev, kupno močjo prebivalstva in varnostjo cenovno dostopnih avtomobilov v dobrem ravnotežju.

In ravno zato, ker avtomobili z elektrifikacijo kot po pravilu lezejo po cenovni lestvici navzgor, je prst nekoliko nepravično uperjati le v enega proizvajalca in igrati na moralno noto. Morda je tu še najbolj na udaru Zoe, kjer bi lahko pri Renaultu nedavno prenovo bolje izkoristili tudi za posodobitve pri varnosti. Ravno zaradi takih primerov je še posebej pomembno predvsem kvalitetno informiranje o varnosti in načinih ter metodologiji ocenjevanja.