Kasneje so ugotovili, da je nastopil z zlomljenimi rebri.
Kar nekaj je glasbenih mačkov, ki že desetletja kraljujejo na slovenski glasbeni sceni, a Vili Resnik je brez dvoma eden najbolj prepoznavnih.
Že trideset let je zvest znamki Hyundai, trenutno pa vozi zanj 7. generacijo Santa Fejev. Pa ne le to, poslušajte, kaj vse je na cesti že doživel. Glasbena legenda je prava zakladnica zgodb.
Na kakšen način se najpogosteje prevažate naokrog?
V resnici je avtomobil v mojem poklicu edino smiselno prevozno sredstvo. Za glasbenika je avtomobil nuja, saj edinole na ta način na koncert prideš urejen, neprepoten. Brez avtomobila mojega življenja ni.
View this post on Instagram
Katera je najbolj zabavna vrsta transporta, s katero ste se kadarkoli peljali?
Verjetno kar moj stari kombi. Z njim sem dolgo časa prevažal opremo in se vozil na koncerte. Ta kombi ni imel hlajenja, zato se je ob 40+ stopinjah preobrazil v pravo malo savno na štirih kolesih. Strašno! A kaj hočeš, tudi to je življenje glasbenika.
Veseli me, da so iznašli klimatske naprave. (smeh) Včasih bi lahko zdržal tudi brez, danes pa nič več.
Koliko prevoženih kilometrov je za vami? Koliko jih napravite letno?
Za mano je približno 2 milijona prevoženih kilometrov.
Včasih sem jih namreč delal tudi po 120 ali 140 tisoč letno. Zdaj jih naredim kakšnih pol manj. Večinoma po avtocesti, občasno tudi po vaških cestah.
Ravno to soboto sem se iz Slovenskih Konjic vozil na Dolenjsko. Kakšne nore ceste! Prepričan sem bil, da me je navigacija »nategnila«. (smeh)
Se vam je na cesti dogodila že kakšna zabavna prigoda?
Joj, bolj malo je veselih, če vedno loviš minute tako kot jaz. Včasih me na cesti kdo prepozna, pa me prehiti in mi maha. Takrat je veselo. Ali pa, ko se vozim skozi Ljubljano, me opazijo potniki avtobusov, pa mi začnejo mahati.
Kaj pa kaj manj dobrega?
Ma, če ti bom povedal, marsikomu ne bo pogodu. Naježi se mi koža, ko za seboj zagledam tiste rdeče-modre lučke, češ da naj se umaknem, da me lahko prehitijo protokolarna vozila. Takrat s težkim srcem zavijem na kraj.
Pogosto se umaknem precej počasi, potem pa kar visim na volanu, češ da sem tako star in gre zato bolj počasi. (smeh)
Zakaj so ti ljudje nekaj več!? Beži no, vsem nam se mudi! Zakaj bi torej oni imeli ta privilegij?!
Ste kdaj že imeli opravek z možmi v modrem?
Seveda, ničkolikokrat. A vedno rad rečem, tudi oni so ljudje in le opravljajo svoj posel. Ma na deset policajev se vedno najde eden, ki mi bo pomolil aparat za pihat ali pa se bo poglobil v moj set za prvo pomoč. Tako je življenje!
So pa tudi tisti, bolj človeški policaji, ki znajo biti zelo prijetni in razumejo, da se ti občasno mudi. Takrat rečejo: »V redu je Vili, bejži zdej naprej!« (smeh)
Pa vas venomer prepoznajo?
Seveda. Zadnjič sem se zadržal v Kočevski Reki, pa je bilo veselo. »Vili, tukaj boš spal. Če te ustavijo, so zajebani,« so vztrajali moji gostitelji, a sem moral naprej. Pred Ribnico zagledam luči in zavijem na kraj. Pripravim dokumente.
Pa pristopi policaj in reče: »O Vili, kar izvoli naprej. Vemo, koliko je ura. Srečno pot!« Kaj naj jaz? Hvala fantje!
View this post on Instagram
Za kaj bi si sicer najlaže prislužili kazen?
Parkiranje! Zadnjič sem parkiral na enem ljubljanskih parkirišč, pa tiščim tisti kovanec za 2 evra v avtomat. Nikakor ga ni sprejel. Sem se prav posnel, če bi potreboval dokaz. Jasno sem dobil kazen. In sem jih poklical, pa jim povedal svoje. Drugega drobiža nisem imel, 2 evra je avtomat vztrajno zavračal. Kaj naj?! Potem so le stornirali mojo kazen.
Včasih se mi tudi mudi na intervju, pa nikakor ne najdem parkirišča in parkiram tam, kjer ne bi smel. Zadnjič sem dobil za 80 evrov kazni! 80 evrov! A si ti nor?! Takoj sem klical redarja, če nismo v isti državi, da so kazni na njihovem koncu tako visoke. Nepoštenost me vrže iz tira. Jaz lahko to vsoto poplačam, kaj pa kdo drug, ki slučajno napačno parkira, pa ga osmodijo za 80 evrov?!
Kako bi sicer samega sebe opisali kot voznika?
Joj, nisem vzoren voznik, prej prehiter. Na avtocesti me motijo predvsem tisti, ki se po prehitevalnem pasu vozijo s 110 km/h. Še bolj pa me zmotijo tisti, ki ne upoštevajo reševalnega pasu. Vedno se najde kdo, ki ga izkoristi zato, da se hitreje pomakne naprej. Idiot!
Take preziram. Zadnjič sem enega takega kasneje srečal na križišču, ustavil avtomobil in ko me je prav bebasto pogledal, rekel: »Ej stari, samo da pogledam, kakšen butel mora biti tisti, ki to naredi.«
Kateri avtomobil je v vaši garaži?
Že sedma generacija Hyundaia Santa Fe. Že kar 30 let sem zvest vozilom znamke Hyundai.
Kaj vas je prepričalo?
Je zelo vzdržljiv avtomobil, ki mu lahko v celoti zaupam. Nima toliko elektronike kot drugi, zato je manj možnosti, da se kaj pokvari. Hyundai je res dober, za malo denarja dobiš veliko avtomobila.
Vozite sponzorsko vozilo?
Ne, včasih sem vozil sponzorske, danes ne več. Moti me, ko ti na avto napopajo nalepke, češ, kdo se z njim vozi.
Potem pa na vsakem križišču ljudje buljijo v avto in nimaš nikakršne zasebnosti.
Kateri je vaš sanjski avtomobil?
Težko rečem, avtomobili danes so vsi precej dobri in lepi. Morda bi imel kakega Teslinega terenca. To mi je všeč. Sem ljubitelj tehnologije, zato so mi novitete blizu. Ko bo nastopov kaj manj, bi mi pa prav prišel kak kombi, da vanj pospravim svoje kolo in ga ne obešam na nosilce zunaj.
Električnim vozilom sicer niste najbolj naklonjeni?
Nisem pristaš električnih avtomobilov, saj elektrike zmanjkuje. Tudi polnilnic po Sloveniji je bistveno premalo. Vsekakor se strinjam, da gre za tehnologijo prihodnosti, a bo dotlej preteklo še veliko vode. Jaz tega trenutno ne potrebujem, ni ga čez dizla.
View this post on Instagram
Se kdo izmed glasbenih kolegov kdaj pošali glede vaše izbire vozila?
Ja, prijatelji me prepričujejo, naj si omislim Mercedesa ali BMW. Ma, niso tako udobni in prostorni kot moj Hyundai. Ko sem bil mlad, sem vozil hitre in močne avtomobile, da me je na ovinkih metalo ven. Potem sem presedlal na Hyundai Sonato, prepričan, da ne bo dosti drugače. Ma, fenomenalno! Noro dobro se je držala ceste.
Slovenci so nori na Nemce, reci piši vozila BMW, Audije in Mercedese. A kaj, ko se ti v snegu obnesejo za en drek. Moj prvi avtomobil je bila Zastava 126 PGL – Bolha. Pa sem se veliko vozil z njo v Celovec.
Ko sem se peljal čez Ljubelj, so Mercedesi stali ob strani v snegu, ker niso mogli čez, jaz pa s svojo bolho suvereno.
Ljudje me dostikrat vprašajo, zakaj ne zamenjam, a jaz avtomobil uporabljam za vožnjo, ne pa da se z njim kažem naokrog.
Kateri je bil vaš prvi avtomobil poleg omenjene bolhe?
Ne boš verjela, Renault 5. Z njo sem se zapeljal vse do severa Nemčije, pa je na avtocesti tako dirkala, da sem imel občutek, da letim.
Koliko let že imate vozniški izpit?
Kakih 34, 35 let.
Se vam je v tem času pripetila tudi kakšna prometna nezgoda?
Seveda, a ne po moji krivdi. Neki voznik mi je zaprl pot. Na srečo sem jo odnesel z udarcem v nos, pa dolgo časa me je vse bolelo, kar sem pripisoval prehladu, na koncu pa ugotovil, da imam zlomljena tri rebra. Bil sem krvav po nosu, pa sem se usedel nazaj v avto in odpeljal na špil.