Obljubil si je, da ne bo kupoval avtomobila, dokler si ne bo mogel privoščiti Tesle. Življenjske okoliščine so ga prisilile, da je bil primoran obljubo prelomiti.
Klemen Selaković je širši Sloveniji znan kot ustvarjalec enega najuspešnejših podcastov pri nas – AIDEA. Njegov pogled na mobilnost je pronicljiv, desetletja pred tradicionalno navezanostjo na jeklene konjičke.
Ob pogledu na skorajda prazna vozila na ljubljanski obvoznici izrazi veselje nad prihodnostjo, v kateri bodo pomembno vlogo odigrala avtonomna vozila.
Tudi zato, ker bo s tem mogoče skoraj v celoti eliminirati človeške napake.
»Smo potomci primatov, po avtocestah pa se prevažamo z 200 km/h. To je absurdno,« mi v smehu navrže tekom pogovora in ob tem opozori na zanimiv fenomen.
Ljudi avtomobilske vožnje praviloma ni strah, čeprav je po vseh statistikah sodeč avtomobil precej nevarno sredstvo za premikanje.
View this post on Instagram
Klemen, v katerem prevoznem sredstvu dnevno preživite največ časa?
Zagotovo v avtomobilu! Živim namreč v Kosezah, zato moram za vse vrste opravkov in sestankov sesti v avtomobil. A s tem nimam težav …
Torej vam prometna konica na obvoznici ne "kravžlja" živcev?
Na srečo se po cestah prevažam predvsem v časovnih okvirih, ki se razlikujejo od večine. Ko se drugi vozijo v službo, nisem na cesti.
Običajno imam sestanke v času, ko ni prometnih konic, zato se mi pogosto zgodi, da se vozim po prazni obvoznici.
Kako blizu pa vam je uporaba javnega transporta?
Morda, če bi bila postaja kod blizu in bi bil to časovno učinkovit način prevoza, a na žalost ni tako. Zdi pa se mi smiselno, da bi se več ljudi prevažalo s skupnimi prevoznimi sredstvi.
Včasih je prav absurdno, ko na obvoznici pogledaš v sosednja vozila in ugotoviš, da se ljudje po veliki večini vozijo sami. Če si predstavljate, da bi ti ljudje uporabili avtobus, gneče na cesti ne bi poznali.
A današnji svet temelji na cestni infrastrukturi in prometu, ki pa je za okolje precej uničujoč.
Vam avtomobil predstavlja le sredstvo za premagovanje razdalje ali v vožnji tudi resnično uživate?
Uživam v času, ki ga preživljam med vožnjo. Takrat poslušam podcaste, avdio knjige ali pa si le glasno navijem glasbo.
Sicer pa avtomobil resnično dojemam le kot prevozno sredstvo, ki me od točke a popelje do točke b. Mora biti udoben in varen, nimam pa tendenc, da bi me zanimala njegova odzivnost ali pa pospeški.
Saj sem se vozil že z nekaterimi športnimi avtomobili, ki se gibljejo na povsem drugi frekvenci. Tudi njihov namen je povsem drug.
Dejali ste, da poslušate podcaste. Katere?
Povečini tuje, žal. Tako sem se v zadnjih 15 letih navadil. Preposlušam pa tudi veliko glasbe. Sploh kadar se moram spočiti, si glasbo navijem kar se da naglas.
Ponavljajoči se ritmi elektronske glasbe me odpeljejo na frekvence, kjer lahko možgane resnično odklopim.
Kateri je bil vaš prvi avtomobil?
Fiat Punto Grande. Že vrsto let občudujem Elona Muska in njegove Tesle, pa sem dolgo časa vztrajal, da si ne bom kupil avtomobila, vse dokler ne bom privarčeval dovolj za Teslo.
Seveda je kaj takega nemogoče. Že zaradi narave posla, pa seveda tudi zmenkov sem moral obljubo prelomiti. Tako sem kupil Fiata.
View this post on Instagram
A želja po Tesli ostaja?
Všeč mi je znamka kot taka, tudi Elon mi je všeč z vidika podjetnosti. Všeč mi je, kako se je produkt razvijal in kako se je soočil z avtomobilsko industrijo, v katero se je skorajda nemogoče prebiti.
Tu so znamke s stoletjem izkušenj, potem pa se pojavi novinec, ki si je zadal težko nalogo, a mu očitno odlično uspeva.
Vas tudi sicer mika, da bi presedlali na elektriko? Kakšen je vaš odnos do elektrifikacije?
Nisem strokovnjak na tem področju. Cinik bi dejal, da je za podnebje vse precej isto, saj je treba uporabljeno elektriko na neki način ustvariti.
Mene prepriča argument, da je smiselno ustvarjati elektriko iz obnovljivih virov energije in jo s pomočjo baterije pretvoriti v prevožene kilometre, ne pa onesnaževati okolja z izpusti med vožnjo.
Menim, da smo na pravi poti, ki pa ima seveda še številne pomanjkljivosti. Tu so težave z baterijami, pa surovinami in vplivi na okolje.
Prepričan sem, da bo našim potomcem absurdno, da so se njihovi predniki nekoč prevažali z avtomobili na notranje zgorevanje – tehnologijo, ki v grobem spominja na lokomotivo. (smeh)
Sploh mi je blizu ideja, da avtonomna vozila ne bi bila več namenjena posamezniku, temveč osebam, ki imajo skupne destinacije. Vozilo te torej pobere, prav tako pa tudi druge, ki so namenjeni v isto smer kot ti, s tem si sopotniki delite vozilo in stroške.
Vas torej mika, da bi vas nekoč naokrog prevažalo avtonomno vozilo?
Absolutno! To ni neka noviteta, poglejte si le letalsko industrijo. Ta se več kot 95 odstotkov leta zanaša na avtopilota, pilot pa prevzame vajeti le, ko je to nujno potrebno.
Za večino stvari se mi zdi smotrno, da eliminiramo človeško napako. Smo potomci primatov, po avtocestah pa se prevažamo z 200 km/h. To je absurdno! (smeh)
Nenavadno je tudi, da moramo zaupati vsem, s katerimi si v tistem trenutku delimo cesto. Pri 90 km/h po regionalni in 130 km/h po avtocesti to ni kar tako.
Tudi statistike nesreč ne govorijo v prid cestnemu prometu. Prav zato podpiram razvoj avtonomne vožnje, saj ima že sedaj boljšo statistiko od človeških voznikov, sčasoma pa se bodo številke v korist AV še izboljšale.
Nesreče bi z uporabo tovrstne tehnologije postale prava redkost, zmanjšala se bo tudi njihova smrtonosnost.
Na cestah se dnevno dogaja genocid, mi pa smo praktično neobčutljivi za te številke. Sploh se ne zavedamo, kako nevarno je sesti za volan.
View this post on Instagram
Razvoj katere avtomobilske tehnologije v prihodnosti bi vam najbolj olajšal vsakdan?
Dobro vprašanje. Že to, da bom lahko pozornost usmeril s ceste, bo prineslo temeljite spremembe notranjosti vozila. Ta bo lahko podprla drugačne funkcije, od uporabe računalnika do delovne mizice itd.
S tem bo voznik postal pasiven in bo lahko počel, kar se mu bo v tistem trenutku zaželelo. Lahko bo igral igrice, se sproščal ali konzumiral izobraževalno vsebino.
Verjamem, da se bo s tem spremenila tudi družba. Zadnja leta se ljudje spet selijo v mesta, kjer je večja zgoščenost priložnosti in delovnih mest. Posledično cene nepremičnin v mestih rastejo.
Z avtonomnimi vozili bi se ta trend lahko obrnil. Četudi boš živel izven mesta, boš lahko v tisti uri vožnje zjutraj že marsikaj postoril za službo in odkljukal nekaj obveznosti za tisti dan. Vožnja tako ne bo le čas, izgubljen v avtomobilu. S tem se bo periferija spet začela razvijati, ljudje pa se bodo lahko selili bližje naravi.
Uporabo avtonomnih vozil je mogoče implicirati še širše. Tehnologija virtualne resničnosti bi lahko omogočala izvedbo sestankov kar v času vožnje, s čimer se bo spremenil pomen lokacije za posameznika.
Ljudje smo se skozi zgodovino premikali tja, koder so bili resursi. Z digitalizacijo pa ti fizični resursi postajajo vse manj pomembni. Vedno bolj cenimo bite namesto atomov in tudi to bi utegnilo premešati karte v avtomobilski industriji.
Kaj vozite danes?
Mazdo 6. To je bolj kot ne vse, kar vem o avtomobilu. (smeh) Pomembno mi je, da ima dobre zvočnike in omogoča udobje tudi na daljših poteh.
Zakaj tega avtomobila ne zamenjate za nič na svetu?
Oh, saj bi ga zamenjal. (smeh) Moja filozofija je, da mora avto služiti meni, ne jaz njemu. Prav zato avtomobilov ne menjam preveč pogosto, saj se mi zdi banalno, da stvari zavržemo, še preden jih sploh dodobra uporabimo.
Naša družba stremi k vedno boljšim, vedno novejšim stvarem, vključno s partnerskimi zvezami in telefoni. Mislim, da se moramo za hip ustaviti in samo ceniti tisto, kar imamo, ne pa hlastati po novem, boljšem.
To je le zadovoljevanje svojega ega.
Torej niste suženj svojega avtomobila?
Ne, daleč od tega. Želim, da avto služi meni. Nekoč sem parkiral na mestu, kjer očitno ne bi smel. Nekoga je to posebej zmotilo, pa se je s ključem sprehodil čez karoserijo.
Kaki dve sekundi sem se sekiral, potem pa sem sedel v avto in odmislil to. Vesel sem, da nisem pustil, da bi se s tem dlje časa obremenjeval.
S tem sem si dokazal, da nisem navezan na avtomobil. Praska je na avtu vidna še danes. (smeh)
Vsemu navkljub imate morda kak sanjski avtomobil? V primeru, da je meja le nebo …
Imam! Pred časom sem imel intervju s podobno tematiko, pa se za nič na tem svetu nisem uspel spomniti, kako se imenuje moj sanjski avtomobil. Tako sem za pomoč poprosil prijatelja, velikega avtomobilskega navdušenca.
No, zdaj vem. Ferrari 488 Spider. Enkrat sem ga imel priložnost videti v živo … Nisem avtomobilski navdušenec, ampak Ferrari mi je blizu že od malih nog.
Kateri avtomobil, ki ste ga doslej preizkusili, je na vas naredil najboljši vtis?
Všeč mi je BMW, prav ekstra pa je bila moja izkušnja z Lamborghinijem Huracanom. No, če je moja Mazda avtomobil, temu težko rečeš avto. To je povsem druga dimenzija vožnje. Drugo vesolje moči.
Kaj pa vam na cesti najhitreje »dvigne pokrov«?
Agresivna vožnja. Ne zdi se mi pošteno, da ljudje s svojo agresivnostjo ogrožajo druge. Ceste si delimo in prav je, da smo uvidevni drug do drugega.
To obnašanje za volanom je pogosto odraz nekih globljih vzgibov. Se strinjate?
Veste, na družabnih omrežjih resničnost skrivamo za ekranom, na cesti pa za avtomobilsko karoserijo. Ta nam omogoča, da smo bolj nestrpni, da pokažemo sredinca itd.
Na cesti smo tako bolj vzkipljivi kot v vrsti v trgovini, saj za volanom nimamo neposrednega stika z drugimi vozniki, medtem ko ga v trgovini imamo.
Avto te lahko nauči marsikaj o sebi.
Za kateri prekršek bi si najhitreje prislužili kazen?
Brez dvoma – parkiranje. Tako hitro se premikam po svetu, da pogosto pozabim plačati parkirnino ali pa parkiram na mestu, kjer to ni dovoljeno. (smeh)
Preberite še: Tako so se v Stuttgartu poklonili častitljivemu jubileju 24 ur Le Mansa
BONUS VIDEO: Najbolj priljubljen Mercedes v Sloveniji je dobil naslednika
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol