Ali izgubljate živce v gneči na avtocesti, medtem ko vas prijetno hladi klima?!
Ljudje smo se v zadnjem času pošteno razvadili, tudi kar se počitnic tiče. Prtljago spakiramo v prostorne prtljažnike in strešne kovčke, sedemo v svoja klimatizirana vozila in se katerikoli del dneva odpeljemo na jug. Proti morju. Po avtocesti seveda, saj je tako pot kar najbolj enostavna in najhitrejša. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji temu ni bilo tako.
Pustimo to, da se je vozni park vse odtlej pošteno spremenil. Zastave 750 in 101 ter Škode, Katre in Fiate, ki so predstavljali vozni park večine ljudi, so dandanes zamenjali prostorni karavani, enoprostorci in SUV-ji, s kovčki na strehi. Ker vsega v prtljažnik le ni mogoče pospraviti.
A spraviti vse, kar je družina za enotedenske počitnice na morju potrebovala v prtljažnike teh malih avtomobilov je bilo vendarle prava umetnost. Prtljažniki teh avtomobilov niso bili veliki, zato so se starši morali zelo potruditi, da so vanje spravili vse potrebno. Strešni prtljažniki so pogosto reševali težave s pomanjkanjem prostora, saj prave strešne truge še niso bile v uporabi.
Priprave na poletni oddih so se običajno začele že teden dni pred načrtovanim odhodom. Večina je dopustovala v počitniških prikolicah ali apartmajih, ki so jih podjetja v počitniški sezoni ponudila svojim zaposlenim. En dan pred odhodom je bilo običajno vse že skrbno spakirano v avtu, na prav posebnem mestu pa je kraljevala hladilna skrinja, s sendviči in osvežilno pijačo. Nestrpnost pred odhodom je bila velika, čas do začetka potovanja pa se je začel odštevati.
Zgodnji odhodi in vožnja brez klime
Pot na morje se je po navadi začela zelo zgodaj zjutraj, pogosto že ob treh ponoči. Razlog za tako zgodnje odhode je bila želja, da bi se izognili vožnji po soncu in vročini, saj avtomobili takrat še niso imeli vgrajenih klimatskih naprav.
Pot na morje je trajala tudi precej dlje kot dandanes, ko se zapeljemo na avtocesto in, če imamo srečo, z dokaj konstantno hitrostjo 130 km/h v približno uri pridemo iz Ljubljane do morja. Glavno cestno povezavo s kraji na hrvaški obali je predstavljala Jadranska magistrala, ki se ji dandanes številni raje izognejo ter se vključijo na sodobnejše avtoceste, ki jih v le nekaj urah iz Zagreba pripeljejo vse do Splita.
Kakšni pa so vaši spomini na morje izpred desetletij?