Dogodivščina v Afriki je raperju Zlatku močno spremenila pogled na avtomobile (in kaj pomeni 'iztrošen avtomobil')

29. 12. 2022 | Nika Arsovski
Deli

Dol boste padli, ko boste prebrali to številko ...

»In pol se pelem, sam pičim naprej. Po gasu prtiskam in vse je okej,« poje v eni svojih pesmi slovenski reper Zlatan Čordić – Zlatko, ki je spot za svojo skladbo posnel za volanom svojega belega VW Golfa II.

Danes bi v le tega s težavo posedel vso svojo družino, kaj šele prtljago.

Čeprav avtomobili nikoli niso bili visoko pri vrhu njegovih prioritet, je sploh ob zadnjem potovanju v Afriki dobil še malo drugačen pogled nanje. 

Na kakšen način se najpogosteje premikate naokrog?

Kolo je moje osnovno prevozno sredstvo. Precej raje gonim pedala, kot pa sedim v avtu, ujet v prometno gnečo. Tudi peš rad premagujem razdalje. Včasih se zapeljem tudi z javnim prevozom, sploh z ljubljansko trolo.

Največkrat takrat, ko sem res utrujen in mi že postaja ali dve prideta prav. Ko so bili otroci majhni, sem veliko več potoval z avtobusom, saj jim je bila to neke vrste dogodivščina.

Pa na kolo sedete tudi v zimskem času?

Seveda, če le ni preveč plundre, sicer ni preveč prijetno.

Kaj pa avtomobil v vaši garaži? Kaj sicer vozite?

V resnici nič posebnega. Vozim družinsko Opel Zafiro, predvsem na daljše razdalje ali kadar naokrog prevažam otroke. Že pri nakupu smo bili pozorni, da je avtomobil dovolj prostoren, saj pet sedežev za nas ne pride več v poštev.

Najmanj šest. Naša Zafira ima 182 tisoč prevoženih kilometrov. Na to danes gledam povsem drugače kot nekoč. Pri zadnji izkušnji v severni Afriki se mi zdi avtomobil kot nov.

Kaj je tako spremenilo vaš pogled na avtomobile?

Avtomobil je bil zame že od nekdaj sekundarnega pomena. Zadnjič, ko sem se mudil v severni Afriki na nekem snemanju, pa sem se znašel na zadnjem sedežu tamkajšnjega taksija.

Nek model znamke Dacia. Šlo je za dolgo razdaljo, kakšnih 1000 km. Pa sem za hec pogledal, koliko prevoženih kilometrov ima avtomobil. Me je praktično kap.

Avtomobil je za seboj imel kar 700 tisoč prevoženih kilometrov. Pri nas velja, da se avtomobila po kakih 200 tisoč že znebiš. (smeh)

Kako drugačna je naša perspektiva napram njihovi. Ko smo prišli nazaj, sem objel našo Zafiro in v mojih očeh je preklemansko zrasla.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Zlatan Čordić (@zlatko585)

Ste sicer večkrat vozili tudi po cestah izven Evrope? Kje pa je bilo najbolj kaotično?

Sem ja, najbolj kaotično je v slabše razvitih predelih sveta. A hitro ugotoviš, da imajo svoj način sporazumevanja. Le prilagoditi se mu moraš, pa je precej bolj enostavno.

Marsikateri manever, ki ga izvedeš, tu v Sloveniji ne bi prišel v poštev.

Če se ne motim, ste oče štirih nadobudnežev. Prostornost je torej bistvena lastnost avtomobila, imam prav?

Res je. Je pa tudi res, da se raztegneš toliko, kolikor je dolga postelja.

Včasih so se petčlanske družine vozile naokrog z Jugoti in Stoenkami. Če nimaš dovolj prostornega avtomobila, lahko tudi danes še vedno skočiš na vlak, kjer imaš zase celo kabino.

Naša družina je z Zafiro prevozila že precej kilometrov. Pa smo šli na morje do Albanije, pa malo tja, pa naokrog. Le zavedati se moraš, da so marsikje ljudje v avtu še precej bolj utesnjeni, pa je lažje sprejeti dano situacijo.

Kdo v vašem avtomobilu prevzame vlogo glavnega didžeja?

Moram povedati, da imamo že kakih 10 let isti USB ključek, zato se glasba preveč niti ne spreminja. Pri radiu je malo bolj napeto. (smeh) Jaz bi kak bolj resen program, drugi potniki pa uživajo v bolj komercialnih postajah. Saj nimam nič proti, a pogosto me te težko prepričajo.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Zlatan Čordić (@zlatko585)

Kaj pa sicer? Se v avtu rodi veliko glasbenih idej?

Kar nekaj komadov je nastalo v avtomobilu, za marsikaterega pa smo za volanom posneli tudi spot. Avtomobil je dobra inspiracija pri ustvarjanju.

Ko nisem prepričan, kaj bi naredil s kakim komadom, si ga zavrtim v avtomobilu. Če mi med vožnjo zadogaja, vem, da bo komad dobro sprejet. Lahko rečemo, da je avto dober poligon za izbiro glasbe, ki jo bomo uporabili za nov album. (smeh)

Vas sicer kaj mika, da bi si omislili nov avto?

Ne, sploh glede na to, da gre za družinski avtomobil, jih bomo zagotovo naredili še kakih 180 tisoč, preden ga bomo zamenjali. Z Zafiro sem res zadovoljen. Dobro nam služi.

Torej, raztegneš se toliko, kot ti je dolga postelja?

Tako. Seveda bi vozil Mercedesa, a si ga težko privoščim. Pa zato ne bom slabe volje!

Lahko mi je ambicija za naprej, ne pa da bi se s tem obremenjeval. Nič nimam proti, če ljudje pogosto menjavajo avtomobile. Vse lepo in prav, če lahko. Tudi sam bi ga menjal pogosteje, ampak nimam namena zato vse življenje jesti le paštete in kruha. (Smeh)

Prioritete so torej zelo jasne?

Tako je. Moje so zelo prizemljene.

Pa imate kakšnega sanjskega jeklenega konjička?

Ha, kupil bi si kakšnega arabskega konja, da bi ga vsake toliko časa jahal brez sedla. (smeh)

Kaj pa na štirih kolesih?

Ja, če bi imel neomejen budžet, bi izbral kakšno večje vozilo s sedmimi sedeži. Na ta način bi imeli še nekaj prostora več kot sedaj, sploh v prtljažniku. Včasih je kar izziv spraviti vse naše stvari v avtomobil, potem pa sam sestavljam pravi tetris s prtljago. A kot sem omenil, sem precej prizemljen. Če bo, bo, če ne, pa tudi prav.

Avtomobil uporabljam predvsem na daljše razdalje in za prevoz otrok, ker bi bilo kaj drugega časovno neizvedljivo. Sicer pa si želim počasi tudi otroke privaditi na javni promet in kolo, saj je precej bolj prijetno za živce in za okolje.

Imate glede na izkušnje s prtljažnikom kak nasvet?

Ja, ne pretiravajte! Pri ničemer, niti v prtljagi. Pa seveda potrpežljivost.

Včasih je potrebna zadostna mera razumevanja, da opazuješ otroške bitke o tem, kdo bo sedel zadaj in kdo spredaj. (Smeh)

Že marsikateri slovenski glasbenik se je pošalil, da ne vozi avtomobila, primernega svojemu poklicu. Češ da glasbenike povezujemo z višjim rangom znamk. Kako sami gledate na to?

Ha, sam se rad pošalim, da sem imel v svojem starem Golfu ozvočenje precej bolj dragoceno od vozila samega.

Torej vam avtomobil ne predstavlja neke vrste statusnega simbola?

Ne, nikoli nisem vozil dojemal na ta način. Razumem pa tiste, ki so nori na avtomobile. Nič čudnega, danes ni videospota ali filma, v katerem ne bi bil avtomobil predstavljen kot statusni simbol.

S časom in razumevanjem posameznika pa se pokaže, kaj je v življenju resnično pomembno.

A ponavljam, nič ni narobe, če ljudje vozijo dobre avtomobile. Če si jih lahko privoščijo, super! Ni pa prav, da so tisti drugi zaradi tega razočarani, žalostni, celo jezni. Vsi bi radi vozili Mercedes in BMW, ampak v resničnem življenju ni tako. Najhuje je, da se za to pošteno zadolžiš.

Poznam ljudi, ki so si našli delo v tujini, pa so najprej prihranili za dober avtomobil. Le zato, da pokažejo, da imajo. Sam temu rečem kar »zadovoljen suženj«. Imaš tisto nekaj, zaradi česar garaš. Zaradi česar se zjutraj zbujaš in delaš do poznega večera. Sam sebe zasužnjiš, da bi si izpolnil sicer nedosegljivo željo, pri tem pa povsem pozabiš na vrednost svojega časa.

Te aspiracije po boljših avtomobilih bodo vedno prisotne. Novi modeli, novi sanjači! A kot sem rekel, s tem ni nič narobe. Sam bi si prej kot dober avto raje privoščil dobro uro. Vsak svoje!

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Zlatan Čordić (@zlatko585)

Kateri je bil vaš prvi avtomobil?

Ha, dobro vprašanje! Jugo Coral 45. Tega sem imel, še preden sem naredil izpit, pa sem se na skrivaj vozil okrog. Potem se je zvrstilo kar nekaj Golfov 2,  zatem pa še neki ameriški Ford.

Pa sem se z njim vozil le po naselju, dokler ni zakuhal. (smeh) Precej več kot v avtomobile, sem vlagal v svojo glasbo.

Preberite si še: To je jekleni lepotec, ki bo odslej v garaži Tine Maze: Kaj pravite na njeno odločitev? Ona navdušenja ne skriva!

To vam je pomenilo precej več. Je res?

Ja. Ko sem se zaposlil, sem živel še pri starših in bi si brez težav kupil boljši avtomobil. Ampak če sem želel ustvarjati glasbo, sem potreboval denar za album, za svoje delovanje itd. Ni druge. Če se ne bi tako odločil, bi verjetno postal še en od mnogih, ki bi pristal na to igro sveta, na to zasužnjevanje.

Glasba zahteva veliko vlaganja, rezultati pa se pogosto pokažejo šele čez dolga leta. A bistveno je, da ne obupaš, da se prepustiš in ustvarjaš. Ne smeš gledati le na številke, sicer si hitro razočaran.

Ni enostavno hoditi v službo in več kot polovico svojega prihodka namenit nečemu, kar ti ne prinaša nič kaj drugega kot zadovoljstvo.

Novo na Metroplay: "Ker hočeš ustrezati svojemu klientu, veš, da bo polomija" | Zoran Gabrijan