Mate Rimac ni pozabil, zakaj se je zaljubil v avtomobile.
Ko pomislimo na Mateja Rimca, si ga verjetno predstavljamo za volanom električne rakete Nevera, kako tiho švigne mimo nič hudega slutečih športnikov na avtocesti. Navsezadnje gre za moža, ki je redefiniral, kaj pomeni električni superšportnik. A presenečenje – če ga srečate na cesti, obstaja velika verjetnost, da bo za volanom precej bolj prizemljenega, petvratnega Volkswagna Golfa R32.
Ja, prav ste prebrali. Genij iz Svete Nedelje, ki je izdelal enega najbolj futurističnih hiperavtomobilov na svetu, v prostem času uživa v vožnji z bencinskim Golfom, model Mk5, z značilnim VR6 motorjem in klasičnim DSG menjalnikom. In ne – to ni restavriran električni primerek, temveč čisto prava šestvaljna klasika z vsemi značilnostmi stare šole.
Rimac ni nikoli skrival, da so njegova šibka točka avtomobili s karakterjem. Njegova avtomobilska pot se je začela z BMW-jem E30, ki mu je po okvari motorja vdahnil novo življenje kot električni "Green Monster" s 600 konjskimi močmi. A čeprav danes vodi Bugatti Rimac in se pogovarja o prihodnosti mobilnosti, ga očitno še vedno pritegnejo klasični, mehansko prepričljivi stroji.
Golf R32 ima za očeta Nevere poseben čar. Obožuje ga takšnega, kot je, a vseeno priznava, da bi bil idealen kandidat za sodobno predelavo – z bolj kakovostno notranjostjo in nekaj dodatki na področju povezljivosti. Kombinacija stare šole in sodobne tehnologije? Zveni kot popoln kompromis za tehnološkega vizionarja z dušo bencinskega navdušenca.
View this post on Instagram
In ja, to je isti človek, ki je Volkswagnu rekel "ne" glede ideje o električnem SUV-ju kot nasledniku Bugattija Chirona. Namesto tega je odobril Tourbillon – hiperavto z atmosferskim 8,3-litrskim V16 motorjem, ki je bolj križanec med simfonijo in eksplozijo kot pa tiho žvižganje elektromotorja.
Rimac je eden tistih direktorjev, ki ni pozabil, zakaj se je sploh zaljubil v avtomobile. In točno takšni ljudje dajejo upanje, da bosta tudi v prihodnosti obstajala prostor in srce za avtomobile, ki dišijo po bencinu in pustijo nasmeh na obrazu – tudi lastnikom podjetja, ki vidi prihodnost predvsem električno.