Lahko zaupamo lastnemu spominu po prometni nesreči?
Nedavna študija, ki jo je opravilo podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo avtomobilskih kamer Nextbase, je pokazala, da našemu spominu po nesreči ne gre zaupati. Vozniki naj bi namreč po nesreči pozabili kar 68 odstotkov kritičnih podrobnosti. Raziskava je zajela 66 udeležencev, ki so si ogledali posnetke petih ločenih nesreč s kamer na armaturni plošči in pozneje odgovarjali na vprašanja, podobna tistim, ki jih postavljajo policisti ali zavarovalnice.
Rezultati so bili zanimivi. Nihče od udeležencev se ni spomnil vseh pomembnih podrobnosti s kraja nesreče. Pravzaprav jih skoraj polovica ali 44 odstotkov niti ni znalo identificirati vozila, ki je bilo krivo za nesrečo. Moški so si pri tem zapolnili približno 34 odstotkov podrobnosti, ženske pa še nekaj manj, in sicer 30 odstotkov.
Pravilno odgovorili le na dobrih 6 vprašanj
Šokantno je, da sta si le dva od 66 testiranih pravilno zapomnila celotno registrsko številko vozila. Večini udeležencev testa si ni uspelo spomniti določenih podrobnosti, niti enemu vozniku pa ni uspelo pravilno odgovoriti na vseh 20 vprašanj. Še več, izkazalo se je, da so vozniki v povprečju pravilno odgovorili le na 6,4 od 20 vprašanj. Kar 29 od 66 udeležencev v tej študiji je krivdo napačno pripisalo drugemu vozniku, kar bi lahko v resničnem življenju potencialno privedlo do tega, da bi za nesrečo dejansko obdolžili osebo, ki niti ni kriva.
V ločenem delu študije so opazovali, kako dobro so si vozniki zapolnili precej enostavne in očitne podrobnosti. V ta namen so zastavili vprašanje: "Ali je imel avto, ki je povzročil nesrečo, prižgane smernike?" Kljub navidez preprostemu vprašanju je 33 odstotkov udeležencev podalo napačne odgovore. Raziskava je pokazala, da se na pričanja prič in udeležencev v prometni nesreči tako ne gre kaj dosti zanašati. Prav zato so dobrodošle nameščene kamere na armaturni plošči, saj predstavljajo pomemben dokaz pri ugotavljanju krivde.
In zakaj nam nagaja spomin?
Luknje v spominu sicer strokovnjaki pripisujejo t. i. tunelskemu vidu. Zaradi stresa se namreč naša pozornost zoži, kar omeji sposobnost absorbiranja informacij in posledično pomnjenja podrobnosti. Glede na rezultate je še bolj skrb vbujajoče, da udeleženci dejansko niti niso bili žrtve nesreče. To nakazuje, da bi se v resničnih nesrečah, kjer sta stres in zmeda še večja, zanesljivost spomina verjetno še dodatno zmanjšala.
Novo na Metroplay: David Amaro o spreminjanju skozi leta in trenutkih, ki mu pomenijo največ | Ob skodelici kave