Vožnja skozi predor je nekaj posebnega. Navda nas s strahospoštovanjem, tako zaradi mogočnosti geoloških posebnosti pokrajine, kot tudi zaradi občudovanja vrednih arhitektonskih dosežkov človeštva. Misel na vožnjo skozi osrčje gorskega masiva prenekateremu vozniku povzroča nelagodje, če ne celo tesnobo.
Za zares dolgo vožnjo skozi podzemlje se bomo morali podati izven meja naše domovine. Najdaljši cestni predor v Sloveniji je predor Trojane. Na tem mestu omenimo še predor Karavanke, ki je sicer daljši, a ga je večina na avstrijski strani, zato za najdaljši povsem slovenski predor velja predor Trojane med izvozoma Blagovica in Trojane, ki meri 2931 oziroma 2840 metrov.
Preberite še:
Zaradi izrisa predora cevi nista enako dolgi, cev v smeri proti Celju je 91 metrov daljša. Čeprav je za slovenske razmere precej dolg, pa je v primerjavi z nekaterimi evropskimi predori kar kratek. Kje so najdaljši predori Evrope in koliko merijo?
Predor Laerdal
Predor, ki povezuje regiji Laerdal in Aurland, se nahaja na Norveškem, približno 200 kilometrov od Bergna in je absolutni rekorder med predori. Ni le najdaljši v Evropi, pač pa tudi na svetu. Meri 24,51 km. Graditi so ga začeli leta 1995, dokončan pa je bil leta 2000.
Skupna cena del je bila približno 113 milijonov dolarjev. V predoru je 15 krožišč in lokacij za obračanje tovornjakov ali avtobusov, za čiščenje zraka pa skrbi naprava, ki iz predora sesa prah in dušikove okside.
Predor Gotthard
Predor Gotthard najdemo v Švici in je del kompleksa treh predorov. Povezuje kantona Uri in Ticino, zgrajen pa je bil leta 1980. Dolg je 16,9 km, hitrost je v njem omejena na 80 km/h, vožnja skozenj pa traja približno 13 minut. Ima po en pas v vsako smer, dnevno pa ga prečka okoli 17.000 vozil.
Da bi razbremenili edino cev predora Gotthard, načrtujejo izgradnjo druge cevi ter prenovo obstoječega predora. Projekt naj bi trajal do leta 2027, njegova cena pa je približno 2,7 milijarde frankov.
Predor Arlberg
Cestni predor Arlberg je dolg 13,98 km in povezuje avstrijski deželi Tirolsko in Predarlsko. Gradili so ga od leta 1974 do 1978, njegova cena pa je takrat znašala okoli 4 milijarde šilingov, kar bi danes znašalo okoli 300 milijonov evrov. Za vožnjo skozi predor Arlberg je potrebno plačati cestnino v višini 11 evrov. Opremljen je s 4 prezračevalnimi centri, 43 prometnimi nadzornimi kamerami in 16 izhodnimi nišami.
Predor Frejus
Nahaja se v severnem delu Alp, kjer povezuje Francijo in Italijo. Dolg je 12,89 km, dokončan pa je bil leta 1980. Gradnja je, preračunano v sedanjo valuto, stala okoli 700 milijonov evrov. Najvišja dovoljena hitrost v njem je 70 km/h, med vozili pa mora biti obvezna razdalja vsaj 150 m.
Predor Mont Blanc
Povezuje Italijo in Francijo, dokončan je bil leta 1965 in meri 11,6 km. V zgodovino se je zapisal s tragično nesrečo leta 1999, ko je v požaru transportnega tovornega vozila umrlo 39 ljudi, predor pa je ostal zaprt še tri leta po nesreči. Tragedija je botrovala številnim varnostnim izboljšavam.