Preverite, koliko dni je potrebno "žrtvovati", da z bencinom napolnite 50-litrski "tank".
Kljub višjim cenam goriv povprečni zaposleni v Nemčiji danes za liter bencina ali dizla ne dela bistveno dlje kot v zadnjih desetletjih. Tako kaže analiza münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo, ki primerja rast cen goriv z rastjo neto plač.
Aprila je moral povprečni zaposleni v Nemčiji za liter goriva delati približno pet minut. Po oceni ekonomistov to pomeni, da gorivo za večino zaposlenih trenutno ne predstavlja izjemnega finančnega bremena, čeprav so cene nafte v zadnjih tednih zaradi geopolitičnih napetosti znova zrasle.
Direktor Ifa Dresden Marcel Thum je ob predstavitvi analize poudaril, da zaprtje Hormuške ožine sicer vpliva na rast cen nafte, vendar je breme za povprečnega zaposlenega še vedno primerljivo z zgodovinskimi ravnmi. Po njegovih besedah je ključni razlog v tem, da so rast plač v zadnjih desetletjih spremljale tudi višje cene goriv, zato se razmerje med zaslužkom in stroški točenja ni bistveno poslabšalo.
Podatki Ifa kažejo, da je moral povprečni zaposleni v Nemčiji v zadnjih 35 letih za liter goriva delati med tremi in šestimi minutami. Današnjih približno pet minut za liter bencina tako še vedno ostaja znotraj tega razpona, medtem ko je pri dizlu potrebni delovni čas trenutno bližje zgornji meji.
Generalni direktor Ifa Dresden Joachim Ragnitz je ob tem opozoril, da bi bil tudi ob cenah goriva okoli 2,40 evra za liter bencina oziroma 2,50 evra za liter dizla potreben delovni čas še vedno večinoma nižji kot v obdobju med letoma 2006 in 2013.
Analiza sicer opozarja, da vpliv dražjih goriv ni enak za vse. Največje breme občutijo gospodinjstva z nižjimi prihodki, ki so močno odvisna od avtomobila in nimajo alternativnih oblik prevoza. Po drugi strani pa splošni ukrepi, kot so subvencije ali popusti pri gorivu, po mnenju raziskovalcev koristijo tako gospodinjstvom z nizko kot tudi visoko porabo, hkrati pa pomenijo izpad davčnih prihodkov.
Podatki kažejo tudi povezavo med višjimi prihodki in večjo porabo goriva. Gospodinjstva z večjo porabo, približno 100 litrov mesečno, lahko ob zadnjih podražitvah pričakujejo dodatne stroške v višini med 40 in 60 evrov na mesec.
Izračun Ifa temelji na primerjavi gibanja cen goriv, neto plač in obsega dela zaposlenih med letoma 1991 in 2025. Za leto 2026 so raziskovalci upoštevali predvideno dvoodstotno rast plač.
Kaj pa Slovenija? Pri nas je treba, upoštevajoč povprečno plačo, za liter bencina delati precej dlje. Izračun pokaže, da znaša to med devetimi in desetimi minutami. Za 50-litrski rezervoar bencina je tako potreben več kot en osem urni delovni dan.