Avtomobili so danes bolj varni in opremljeni z boljšo tehnologijo za varno vožnjo kot kadarkoli prej – a zdi se, da je varnost v prometu vedno bolj pereč problem. Znanstveniki so si zato postavili zelo enostavno vprašanje: zakaj ljudje vozimo nevarno, neodgovorno ali preprosto - slabo? Med drugim so odkrili tudi te 3 neverjetne razloge, ki lahko vplivajo na našo vožnjo.
Lažen občutek varnosti
Psihologija uči, da ima vsakdo med nami sam pri sebi določen sprejemljiv nivo tveganja, ki smo ga pripravljeni sprejeti v danem položaju. In menda imamo ta prag tveganja določen za praktično vsako situacijo, problem pa je, da dokler ne dosežemo tega praga, rade volje namenoma počnemo bolj tvegane stvari.
V prometu se je ta vedenjska posebnost pokazala na zelo nenavaden način. Ko so začeli v avtomobile uvajati zaviranje ABS in je bilo vedno več avtomobilov opremljenih s to tehnologijo, namenjeno večji varnosti med vožnjo, so začeli izvajati študije varnosti v prometu, da bi videli, kako je ABS pripomogel k večji varnosti. A so ugotovili, da so vozniki, ki so kupovali vozila z zavorami ABS, potem vozili hitreje, manjkrat upoštevali varnostno razdaljo in začeli zavirati kasneje, kot bi dejansko morali.
Podobna študija je bila izvedena tudi leta 1994 med vozniki, ki so redno uporabljali varnostni pas, in vozniki, ki skorajda nikoli niso uporabljali varnostnega pasu. Ugotovili so, da so vozniki, ki so redno uporabljali varnostni pas, pogosteje vozili hitreje in bolj nevarno.
In še obratni primer – ko so leta 1967 na Švedskem spremenili sistem vožnje na t. i. vožnjo po desni, je število nesreč in smrtnih žrtev na cestah dramatično upadlo – psihologi pravijo, da prav zato, ker je takšna velika sprememba že sama po sebi uvedla ogromno tveganja med voznike.
Viri: National Library of Medicine, Purdue University, Wiki
Slab vonj
Če niste ravno ljubitelj dišečih smrečic, ki odišavijo notranjost avtomobila v vonjave umetnega gozda, si boste morda premislili, ko izveste, da ima slab vonj lahko škodljiv vpliv na voznikove sposobnosti.
Znanstveniki organizacije Smells and Taste Treatment and Research Foundation iz Chicaga so namreč odkrili, da slabe vonjave sprožajo občutke jeze in sovraštva. V smrdečem avtomobilu bomo zato bolj verjetno vozili z več agresije in povečali možnosti za nesrečo.
Vonjave se procesirajo v limbičnem delu velikih možganov, kjer se tvorijo čustva in dolgoročni spomini. Slab vonj lahko sproži tudi številne globoko zakopane spomine in z njimi povezana čustva, kar lahko posledično moti voznikovo osredotočenje na vožnjo.
Viri: New York Times
Igranje dirkalnih videoiger
Pred časom je študija univerze Ludwig-Maximilian v Münchnu in raziskovalnega centra za tehnologijo Allianz razkrila, da so moški, ki igrajo dirkalne simulacije in potem sedejo za volan dejanskega avtomobila, nagnjeni k večjim tveganjem med vožnjo, k bolj izraziti agresiji proti drugim voznikom in na splošno k bolj nevarnemu upravljanju z vozilom.
Zanimivo pa je, da to drži samo za moške. Ženske, ki so tudi po osem ur igrale dirkalne simulacije, niso potem kazale nobenih sprememb pri dejanski vožnji, prav tako njihovo vedenje tudi v najbolj frustrirajočih situacijah ni bilo nič bolj agresivno.
Vir: GameSpot
Preberite še: To je presenetljiva avtomobilska zbirka svetovno znane manekenke (FOTO)
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere