Gre za enega najbolj prodajanih avtomobilov v Sloveniji.
Pevec ene najuspešnejših glasbenih skupin na slovenskih tleh nam je v intervjuju zaupal, da hrumenje avtomobilskega motorja, ni eden tistih zvokov, ki v življenju pritegnejo njegovo pozornost. Paleta zvokov, ob katerih mu zaigra srce je namreč precej bolj pestra in zgovorna. Kljub temu pa tudi sam ni povsem neodziven na avtomobilske lepotce. Ravno nasprotno! Njegove želje in pričakovanja do jeklenih konjičkov so jasne, že več kot 13 let pa mu družbo dela zanesljiva nemška avtomobilska znamka.
Kaj pa vam pomeni avtomobil? Gre le za sredstvo s katerim je mogoče premagovanje razdalj ali vam vožnja predstavlja užitek?
Kot prvo zgolj za sredstvo, s katerim premagujem kilometre, pogosto pa avtomobil predstavlja tudi moj drugi dom. Veliko časa namreč preživim na poti. Če je avtomobil dober, tudi vožnja postane užitek. Rad sedem za volan, četudi sam, saj mi to omogoča, da prečistim misli v glavi in prisluhnem glasbi.
Na kaj ste bili pozorni, ko ste zadnjič kupovali avtomobil?
Na to, kar sem pogrešal pri prejšnjem. Predvsem sem iskal varnost, udobje pri vožnji. Nič kaj dosti me ni zanimala poraba. Všeč so mi močnejši avtomobili, raje vidim, da so tudi nekoliko višji, kkaršni so polterenska vozila. Rad vidim tudi številne nadstandardne »gadgete« (op. napravice), recimo povezavo s telefonom, možnost za poslušanje glasbe z različnih naprav. Tudi tempomat.
Ko smo že pri višji porabi… Kaj pa elektrika ali hibridni avtomobil?
Verjetno se bomo v prihodnosti vsi morali privaditi tudi na električne avtomobile. Meni osebno so zelo blizu, tudi doslej sem imel z njimi dobre izkušnje. Težava sta le doseg in čas polnjenja. V naslednjih letih, ko bomo vendarle sprejeli elektrifikacijo, bo tehnologija že tako napredovala, da bodo tudi te težave le še preteklost. Ne moti me, da so električni avtomobili skorajda neslišni. Zaljubljen sem v drugačne zvoke, ne pa hrumenje avtomobilov. Nič ne dam na to, da cela ulica ve, kdaj pridem domov. (smeh)
View this post on Instagram
Kater avtomobil se trenutno nahaja v vaši garaži?
Trenutno Volkswagen Tiguan. Že več kot 13 let skupina Siddharta sodeluje z Volkswagnom in to je moj drugi Tiguan. Všeč mi je njegova oblika, poleg tega pa ima vse, kar potrebujem. Volkseagnova tehnologija je vredna vsega zaupanja. Prav zaradi slovesa, da so praktično nepokvarljivi, jim ljudje zaupajo, kar se kaže tudi v njihovi razširjenosti.
Nam zaupate, kakšni so vaši spomini na vožnje v avtošoli?
Zelo deljene. Zelo zgodaj sem se lotil vožnje in vozniškega izpita. Tik pred glavno vožnjo pa sem za pol leta odpotoval v tujino, medtem ko mi izpitne vožnje niso želeli prestaviti. Zgrešil bi jo za pičla dva dneva. Z vozniškim izpitom sem tako nadaljeval šele čez 7 let, za začetek sem moral ponovno prestati vse pisne teste, opraviti sem moral tudi obnovitvene ure vožnje. Tako sem izpit naredil šele pri 25-ih letih. Pa še ena hecna stvar je v tej vožnji. Moja mama mi je priskrbela posebno ugodne ure vožnje, potem pa sem toliko več denarja porabil za avtobus, da sem prišel do avtošole, da na ceni nisem kaj dosti privarčeval. (smeh)
Pa do 25-ega leta niste nič pogrešali avtomobila?
Ne, predvsem sem se vozil naokrog v vlogi sopotnika. Seveda sem želel opraviti izpit, a leta so hitro minila, nekaj pa je k temu prispevala tudi moja lenoba. To me je odvračalo, da sem z izpitom odlašal skoraj 7 let.
Kater pa je bil vaš prvi avtomobil? Ste ga podedovali ali kupili kar sami?
Na začetku sem si avto sposodil od mame. Prvi avtomobil, ki sem si ga kupil z lastnim denarjem pa je bil Ford Mondeo. No, bil je tudi edini. Vse naslednje sem dobil preko partnerskih pogodb s Siddharto, najprej so bili to Mitsubishiji, zadnjih 13 let pa Volkswagen.
Imate tudi izpit za motor? Ste si kdaj želeli narediti?
Ne, nimam motorja, tudi izpita ne. Nikoli tudi nisem imel želje. Pogosto namreč potujem z veliko krame, zato bi bil motor zame skrajno nepraktičen. Morda pa me nekoč le zagrabi želja po tem, da bi imel enega. Na mojem seznamu je tudi helikopter, a so šanse za to precej manjše. Tako da bo verjetno ostalo kar pri motorju. (smeh)
Kaj pa vaš sanjski avtomobil? Imate morda kakšnega?
Športni avtomobili mi nikoli niso bili preveč pri srcu, ne bi pa se branil Porscheja 911. Ta mi je pri srcu že od malih nog. No, všeč so mi tudi Mustangi, njihov zvok in očem privlačna oblika.
Kaj pri avtu bi znali popraviti tudi sami?
Znam zamenjati gumo, tudi luči sem že zamenjal. Po drugi strani pa se v motor ne bi želel vtikati in ga raje prepustim izkušenim rokam mehanika.
Katera glasba pa zadoni, kadar ste v avtomobilu sami?
Izbira zavisi od dolžine poti in razpoloženja. Pogosto si pred potjo sestavim seznam predvajanja, ki se sklada z dolžino potovanja. Pogosto poslušam kar svojo glasbo, sploh kadar sem v avtomobilu sam. Takrat si zavrtim retrospektivo glasbe, ki sem jo v vseh teh letih ustvaril. Velikokrat predvajam tudi demo posnetke novih pesmi. No, tudi na Val 202 preklopim, saj na ta način spoznam tudi glasbene novitete.
Kaj pa vožnje na koncerte, se vozite skupaj ali vsak posebej?
Za koncertne poti imamo svojega šoferja, ki pride po nas in poskrbi, da varno tudi pridemo domov. Saj veste, koncerti so druženja, zabava, pogosto tudi kaj spiješ, zato ni varno voziti domov. Da ne omenjam, kako utrujeni smo po urah in urah na odru. Razpoloženje v našem kombiju je vedno pestro, no, odvisno od težav, ki jih imamo. (smeh) Na poti domov nas nemalokrat tudi zmanjka. Sicer pa v kombiju le redko poslušamo glasbo, običajno so to edine priložnosti, da smo vsi na kupu, zato se imamo veliko stvari za zmenit. Nemalokrat tudi čudne in zelo globoke teme.
Kako bi ocenili sami sebe, kot voznika? Kaj pa o vaši vožnji porečejo drugi?
Bi rekel, da sodim v zgornji prag previdnosti. Na cesti sem vedno zelo pozoren. Naj potrkam, doslej še nisem bil udeležen v hujši nesreči. Sicer pa sem dinamičen voznik, za volanom se dobro počutim in sem suveren.
View this post on Instagram
Kakšna vrsta voznika ste? Kaj vas najhitreje spravi s tira?
Na živce mi gre, kadar ljudje ne uporabljajo smerokazov. Ne morem verjet, koliko časa ljudje zaradi tega izgubimo na cesti. Opažam, da so ljudje vse premalo pozorni in osredotočeni na vožnjo, nemalokrat zatopljeni v svoje telefone. Čeprav sem dinamičen voznik, pa znam ohraniti mirno kri. Včasih zakolnem sam pri sebi, hupe pa ne uporabljam kaj dosti.
Za katero vrsto prometnega prekrška, bi si najlaže prislužili kazen?
Iskreno, za kakšno pivo preveč. Kadar spijem kaj več, se izogibam vožnji in raje uporabim taksi. Na živce mi gredo tudi na novo narejene Cone 30, kjer čez noč spremenijo znakovno ureditev, zaradi česar sem v zelo kratkem času izgubil kar 12 točk.
Kakšne pa so vaše izkušnje s taksisti?
Po večini dobre. Veliko izmed njih ima zanimive zgodbe, le redki so sitni in samovšečni. Takšni ne bi smeli voziti taksijev in bi si morali poiskati kakšno drugo delo.
Pa vas taksisti prepoznajo, ko sedete na zadnji sedež?
Večina ne. Poslušajo namreč drugačno glasbo od te, ki jo ustvarjam sam. Pogosto prihajajo tudi z drugega okolja, največkrat celo države. Sicer pa mi to čisto ustreza. Čisto ok mi je, da me ne prepoznajo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja