Čeprav na odru in pred kamero poka šale, se z njim na cesti ni za hecat.
Vid o sebi pove, da je dinamičen voznik, ki ga, jasno, motijo tisti, ki se po cestnem pasu premikajo po polžje. Sprašuje se, kako so se nekateri dokopali do vozniškega izpita in ali je mogoče, da avtomobilska industrija podkupuje vozniško komisijo, da izda čim več vozniških izpitov. Sam je prvič vozil že pri šestih letih, a bolj po nesreči. Kratek »izlet« pa se je končal s polnimi gati in na srečo brez škode.
Nam zaupate, kakšni so vaši spomini na vozniške začetke?
Prvi spomin, ki ga imam, je, ko sem se kot šestletni fant igral v avtu, da dirkam. A v tem avtu je neka mrzla teta pustila ključe. V igri sem jih seveda obrnil in avto je, na srečo, skočil samo dva metra naprej. Parkiran je bil na travniku, tako da razen mojih polnih gat ni bilo velike škode. Pri 15ih letih pa sem dal v višjo prestavo, dobesedno, ker sem se učil vozit najprej v »bolhi«, potem pa še v »katrci«. Sicer sem vozil samo po gozdnih poteh, vendar sem se naučil speljevat na klancu in to na makadamu! Sem bil kar ponosen nase takrat.
Kako dobro vam je šla vožnja od rok? Imate kakšno anekdoto s tistih časov?
Vedno sem rad vozil. Spomnim se prve vožnje, ko sem si prvič sposodil avto od mame in sam peljal do mesta. Najprej se mi ni zdelo nič posebnega, potem pa sem med vožnjo ozavestil, da nimam več inštruktorice zraven z nogo na njeni zavori ali mame, ki bi se lahko zadrla: »Pazi, rdeča je!« V tistem trenutku me je malo stisnilo, vendar sem se hitro spomnil, s kako slabimi vozniki ali voznicami sem se že vozil in če sem to preživel, bom pa tudi svojo vožnjo, ki jo imam lahko skoraj stoprocentno pod kontrolo.
Preberite še: To sta dva Slovenca, ki sta že leto in pol na poti z avtodomom (preverite, kako sproti služita denar)
Kater pa je bil vaš prvi avtomobil? Ste ga podedovali ali kupili kar sami?
Moj prvi lastni avtomobil je bil »Nissan Sunny (hatchback)«, letnik 87, ki mi ga je dedi podaril, po tem, ko sem mu nekaj tednov pomagal pri košnji trave, urejanju vrta in drugih »okoli-hišnih« opravilih. Takrat je bil zame ta avto raketa! Pred tem sem vozil mamino staro Renaultovo petko in kljub temu, da je bil mlajši letnik od Nissana, je bil Sunny dirkalni avto proti petki.
Imate tudi izpit za motor? Ste si kdaj želeli narediti?
Nimam še, ampak ja, si ga želim naredit, dokler imam lahko še veter v laseh. (smeh)
Kaj vam pomeni avtomobil? Gre le za sredstvo s katerim pridete od točke A do točke B? Ali vam vožnja predstavlja neke vrste užitek, sprostitev?
V bistvu mi predstavlja oboje. Ko voziš tako »razklumpane« avtomobile, kot sem jih jaz v zgodnjih letih, začneš cenit avto, s katerim se lahko dobro voziš, ga ne zanaša v ovinkih, pospeši takrat ko ti hočeš in ne samo na klancu navzdol.
Kaj je glavna karakteristika, na katero ste pozorni pri izbiri avtomobila?
Mene zanima samo kako se drži ceste, kako udobno se vozi, koliko konjev in airbagov ima ter če ima volan. Volan mi je zelo pomemben pri avtomobilu. Avto s premalo konji mi pa ni več zanimiv. Ni boljšega občutka, ko nekoga na ravni regionalni cesti prehitiš v parih sekundah. Ta varnost, ko si samo nekaj sekund na nasprotnem pasu in ta poskočnost avtomobila, te zasvojita. Ko sem to prvič izkusil s trilitrskim avtomobilom, se vrnem nazaj na dvolitrskega samo, če se bencin spet tako podraži.
Kateri avtomobil se trenutno nahaja v vaši garaži?
Trenutno vozim BMW-ja petko, letnik 2006. Imam ga že šest let in upam, da ga bom imel še vsaj 30. Vsaj delam na tem, da ga bom imel toliko časa. Vozit se v njem je kot da bi imel dnevno sobo na štirih kolesih in glede na to, da je star zdaj že 15 let, se ta starost pri vožnji in drugih aktivnost v avtu sploh ne pozna. Na zadnjih sedežih se lahko isto »lupčkaš« kot v novem avtomobilu. Skratka, razlike ni.
Kaj pa vaš sanjski avtomobil? Imate morda kakšnega?
Za moje pojme ga kar vozim. Seveda bi rad kdaj vozil kakšno žverco od super avtomobila, ampak za vsakodnevno vožnjo pa mi moj trenutni avto zelo ustreza.
So vam pri srcu tudi starodobniki?
Ja, za gledat. Edini starodobnik, ki bi ga imel in vozil, je predelan starodobnik, takega, kot jih predelujejo pri oddaji »Fast and Loud«, v »Gas Monkey garage«. Všeč mi je bilo, da obdržijo večino zunanjega videza, a namenijo novo šasijo, gume, zavore, elektroniko itd. Tam je zgledalo kot da je tak avto popolnoma nov, vendar s starim izgledom. Jaz se rad varno vozim, a ne počasi in kot po jajcih.
View this post on Instagram
Kako bi ocenili svoje poznavanje avtomobilov? Bi znali kaj pri avtu popraviti tudi sami?
Moje poznavanje avtomobilov sega na: ja, ta avto bi imel in tega avta ne bi imel in to je to. Za popravljanje sem pa kar sam svoj mojster. Zamenjat znam gumo, dolit vodo za šipe, tankat, zapeljat avto skozi avtopralnico in zbrcat nazaj prag, ki je odstopil, ker sem zapeljal na previsok robnik. Skratka, popravit znam vse za kar ne rabiš strojne šole.
Preberite še: Avto, ki ga vozi Tomi Meglič, bi v svojih garažah želeli številni Slovenci
Imate kakšna pravila, ki se jih sopotniki v avtomobilu morajo držati?
Seveda! Ne smejo mi pokrivat oči med vožnjo ali kazat butastih slik na svojem telefonu. Glasbo lahko predlagajo, vendar ni nujno, da jo bom odobril, in če vozim prehitro za njihov okus, mi morajo to nujno povedat. To ne pomeni, da bom upošteval, a vseeno hočem vedet, če so mevže.
Skrbite, da je avtomobil čist ali v njem prevažate toliko stvari, da bi lahko brez težav kak teden preživeli tudi v avtomobilu?
Moj avto je delno čist. Ne boš dobil tetanusa, če se boš vozil v njem, ne bi pa priporočal, da ješ iz tepihov ali armaturne plošče.
Ste sicer kdaj prespali na zadnjih sedežih avtomobila?
Mislim da samo enkrat in da sem si takrat obljubil, da ne bom nikoli več. (smeh)
Kako bi ocenili sami sebe kot voznika? Kaj pa o vaši vožnji porečejo drugi?
Jaz bi rekel, da sem previden, dinamičen voznik. Ko vozim, rad vozim. Ne pišem zraven sporočil, ne zrem v pokrajino okoli sebe in ne občudujem zelene luči na semaforju, ampak speljem, ko jo vidim. Večinoma se ljudje počutijo varno zraven mene, vsaj tako so mi vedno govorili skozi solze in panični napad. (smeh)
Kakšna vrsta voznika ste? Vzkipljiva ali bolj mirna sorta? Prehitevate vse po vrsti ali vozite še malce pod omejitvijo?
Načeloma sem mirno vzkipljiv. Me zmoti cincanje, neuvidevnost, neodločnost, neupoštevanje prometnih pravil ali brezbrižno norenje drugih voznikov, vendar se v večini primerov ne razjezim, ampak se raje nasmehnem njihovi neumnosti ali nezmožnosti normalne vožnje. Dejstvo je, da je veliko ljudi na cesti, ki ne bi smeli vozit, ampak so iz nekega neznanega razloga vseeno dobili vozniški izpit in sedaj onesnažujejo promet s svojim neznanjem in pomanjkanjem kontrole nad vozilom ter pomanjkanjem zavedanja, da niso sami na cesti. In te ljudje bi morali iti na bus. En moj znanec je cel čas glavne vožnje vozil 40 km/h, tudi tam, kjer je bila omejitev 50 km/h, a je na koncu glavne vožnje namesto klofute dobil izpit. A je to pošteno? Ne vem. A avtomobilska industrija podkupuje komisijo, da izda čim več vozniških izpitov? Najbrž. Ampak tega ne morem spremenit, lahko se samo nasmehnem vsem, ki ne ločijo svojega pasu od nasprotnega in upam, da se bo zaletel v ograjo in ne vame.
Za katero vrsto prometnega prekrška bi si najlaže prislužili kazen?
Po moje za hitro vožnjo. Oziroma, jaz ne delam prometnih prekrškov, ker je to narobe in je treba upoštevat vsa prometna pravila, tudi če je ura 4 zjutraj in si popolnoma sam na cesti, se vseeno moraš ustavit na rdeči luči. Tudi če je križišče popolnoma pregledno in vidiš, da zagotovo ni nobenega avtomobila okoli tebe, moraš počakat, ker nikoli ne veš. Kaj pa če nekdo pade iz helikopterja direkt pred tvoj avto in ga ti povoziš, ker si šel čez rdečo luč. Treba je bit previden ljudje!