Televizijski voditelj Boštjan Romih ni spreten le z besedami, po njegovih besedah sodeč, mu tudi avtomobilske osnove niso tuje. Za to je poskrbel njegov oče, po poklicu sicer avtomehanik, ki je sina naučil osnov vožnje in rokovanja z avtomobili.
Če je Boštjan v mladih letih prisegal na hitrost, dandanes s svojim terencem prisega na umirjeno vožnjo. Po omejitvi seveda, morda malce nad. V svojem življenju je zamenjal že kar nekaj avtomobilov, vse skupaj pa se je začelo s črnim Renaultom Twingom. Slednjega je dobil na precej posrečen način, prve nepozabne spomine z njim pa ustvaril na prvem skupnem dopustu z bodočo soprogo Laro.
Nam za začetek zaupate, kakšni so vaši spomini na vožnje v avtošoli?
Zanimivi! Ker je bil oče avtomehanik in v mladih letih celo inštruktor vožnje, me je že prej vzel v uk in sem »na šverc« naredil že kar nekaj kilometrov po samotnih lokalnih cestah. Tako sem prišel v avtošolo že dobro opremljen z osnovnim znanjem in takoj, ko sem dosegel minimalno število ur, sem šel opravljat izpit. Bil je 1. september, prvi šolski dan in skrbelo me je, kako bo na cestah. Jutranja gneča pa mi je celo nekoliko pomagala, ker je bilo treba kar nekaj časa pač stati v koloni vozil. (smeh)
Kaj vam je v začetku delalo največ preglavic? Kako hitro ste osvojili bočno parkiranje?
Takrat je šlo vse hitro, ker sem bil tako željan vožnje in samostojnosti. Pa še oče mi je privzgojil nekaj veselja do avtomobilov. Meni je bila nagrada, če sem lahko po dvorišču naredil kakšen krog ali parkiral avto. Sem pa vseeno vesel za vse asistenčne sisteme, ki jih imamo zdaj na voljo v avtomobilih.
Kateri je bil vaš prvi avtomobil? Ste ga podedovali ali kupili sami?
Uf, precej na začetku študija v Ljubljani mi je padla sekira v med. Kot mlad napovedovalec sem redno hodil v studie snemat oglase. In v enem izmed njih je direktor prišel na zanimivo idejo. Imel je odprto kompenzacijo z neko avto hišo, v mojem glasu pa je videl potencial za dolgoročno sodelovanje. Zato mi je ponudil avtomobil, v zameno zanj pa sem za določeno obdobje postal njihov hišni glas. Tako sem postal ponosni lastnik črnega Renaulta Twinga! Za študentska leta genialen avto, bil sem prezadovoljen z njim, mene in bodočo ženo je celo peljal na najin prvi skupni dopust.
Imate tudi izpit za motor? Ste si ga kdaj želeli narediti?
Ne, oče mi je v najstniških letih prigovarjal, naj potrpim, naj pri 18 letih raje naredim izpit za avto in naj se mi z motorjem ne mudi. Govoril je iz izkušenj, poznal je mlado srce, ki ljubi hitrost in adrenalin. Kasneje me ni nikoli zares prijelo.
Kaj pa vam pomeni avtomobil? Gre le za sredstvo, s katerim pridete od točke A do točke B? Ali vam vožnja predstavlja neke vrste užitek, sprostitev?
Eh, ta točka A in točka B … V avtu smo v povprečju veliko časa in ni vseeno, kako ta čas preživiš. Tudi iz stanovanja želimo narediti udoben in prijeten dom. Pa človek preživi in ima streho nad glavo tudi v zaporu. Tudi pri hrani iščemo nekaj, kar nam tekne, pa bi lahko živeli samo ob vodi in kruhu. Pri obleki gledamo, da se v njej dobro počutimo in da smo si všeč. Pa bi preživeli tudi oblečeni v žakelj … No, saj je jasno, kaj želim povedati – v človekovi naravi je, da išče boljše, udobnejše, posebnejše izkušnje na vseh ravneh življenja.
Kateri avtomobil je trenutno v vaši garaži?
Jeep Grand Cherokee, prejšnji model. Pred kar nekaj leti sem ga kupil od prijateljevega očeta, odličen nakup. Kljub letom se kar ne zmoreva posloviti. Ni več moderen, je tudi potraten, vseeno pa ima značaj in uporabnost, ki jo cenim. Dejansko sem ga že peljal na prav spodoben teren.
Kaj pa vaš sanjski avtomobil? Imate morda kakšnega?
Ne bi rekel, da sanjski, vendar zelo mi je žal, da segment družinskih, malo prostornejših enoprostorcev stagnira. Veselil bi se naslednikov Sharana, Alhambre, avtomobilov, ki združujejo veliko prostora, udobja in lepe vozne lastnosti.
Kako bi ocenili svoje poznavanje avtomobilov? Bi znali kaj pri avtu popraviti tudi sami?
Osnove poznam solidno, oče mi je marsikaj razložil, pokazal, vseeno pa me nikoli ni prijela strast do »šraufanja«. In avti so narejeni čedalje bolj tako, da se raje ne lotiš sam.
Imate kakšna pravila, ki se jih sopotniki v avtomobilu morajo držati?
Ko stvari postanejo napete, otroci že vedo, da se morajo »koncerti« na zadnjih sedežih končati. (smeh) Sicer pa ne, naš avto je bil velikokrat igralnica, jedilnica, kino …
Katera glasba pa zadoni, kadar ste v avtomobilu sami?
Uh, tako različna, da raje sploh ne začnem! Spotify ima velike težave ujeti me v nek vzorec. Mi pa velikokrat paše tudi tišina oziroma, če mi kdo po radiu kaj zanimivega in pametnega pove. Glede tega Val 202 zmaga.
View this post on Instagram
Kako bi ocenili sami sebe kot voznika? Kaj o vaši vožnji porečejo drugi?
Sem mirnejše sorte voznik. Ni mi za tekmovalnost in nisem zamerljiv. Ne morem pa verjeti, da toliko voznikov tako težko razume naslednje: ko gresta dva pasova v enega, se ne razvrstimo vsi v enega že veliko prej, temveč vozimo po obeh do zožitve, kjer se razvrščamo po principu zadrge. Drugo pa je zavijanje levo v križišču, kjer moraš dati prednost nasproti vozečim, ki gredo naravnost oziroma v svojo desno. Zakaj toliko ljudi ne zapelje globoko v križišče, ampak naredi zgolj nekaj metrov in tam čaka? Tako se vrsta za nami daljša in križišče počasneje prazni.
Kakšne vrste voznik ste? Vzkipljiva ali bolj mirna sorta? Prehitevate vse po vrsti ali vozite še malce pod omejitvijo?
Navadno vozim čisto malo nad omejitvijo, raje kilometer na uro več kot manj. Na avtocesti tudi dva. (smeh) Ko sem v mlajših letih imel Renault Clio RS, sem seveda pogosteje obiskal prehitevalni pas, zdajšnji avto pa ni za hitrostne vragolije.
Za katero vrsto prometnega prekrška bi si najlaže prislužili kazen?
Prekoračitev omejitve hitrosti.
Preberite še: Ste vedeli? Vozilo Urške Klakočar Zupančič je ravno tako vpadljivo kot njen videz (in dekolte)
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji