Čeprav je losov test v devetdesetih pripomogel k hitrejšemu razvoju sistemov ESP, pa današnja sodobna tehnologija še vedno ni zagotovilo za uspešno izvedbo izogibalnega manevra.
Preizkušanje manevra izogibanja švedi izvajajo od sedemdesetih let. Poimenovali so ga losov test - nenadno izogibanje tej veliki živali na cesti je na severu pač realna možnost. Ohranjanje stabilnosti ob nenadni spremembi smeri je tako tam tradicionalno pomembna lastnost avtomobila.
Test se običajno opravlja s prtljago napolnjenimi avtomobili na suhi podlagi pri hitrostih od 60 do 80 km/h. A vendarle sodobni avtomobili losovega testa ne opravijo vedno tako suvereno, kot bi si morda mislili. Nekaj je celo popolnih polomij. Tu najbolj prednjačijo SUV-ji vseh velikosti. No ja, verjetno najbolj dramatično ali pa vsaj najbolj odmevno je spodletelo Mercedesu s prvo generacijo razreda A, ki se je pri tem prevrnil, Mercedes pa je bil primoran vpoklicati že prodane primerke. Ena najsvetlejših točk v zgodovini preizkusov pa je zanimivo Citroen Xantia - test je uspešno opravila pri hitrosti 85 km/h. K temu je pripomoglo hidravlično vzmetenje, ki pa je v dinamični vožnji povzročalo svoje težave in Citroen ga od takrat naprej ni več uporabljal.
Zakaj sodobni avtomobili padejo na losovem testu?
Sodobna tehnologija očitno še ni zagotovilo za uspešno opravljen losov test. Celo nasprotno - v zadnjem delu nameščena baterija pri avtomobilih s hibridnim pogonom lahko poruši uravnoteženost do te mere, da se avtomobil na losovem testu precej slabše izkaže. To se je zgodilo v primeru priključnih hibridnih različic Volkswagna Passata GTE in Škode Superb. Neuspehu lahko sicer botrujejo različni dejavniki. Nekako najočitnejši je premehko vzmetenje v kombinaciji z visokim težiščem in posledično preveč izrazito nagibanje karoserije. Temu sta podlegla na primer Toyota Hilux in Jeep Grand Cherokee. Pri Hiluxu je bil učinek nagibanja izrazit tudi zaradi preveč oprijema na sprednji, hkrati pa premalo na zadnji. Zanimivo je, da vhunska vodljivost in stabilnost pri izogibalnem manevru nista vedno z roko v roki. To sta dokazala BMW M3 Competition in M4 Competition. Pri Porschejevem Macanu pa vmešavanje elektronike povzroči podkrmarjenje pri začetnem manevru.
Med mediji, ki temu namenjajo največ pozornosti, izstopa švedski Teknikens Värld (svet tehnologije), ki je tudi izvedla znameniti losov test z Mercedesom razreda A leta 1997, ki se je neslavno prevrnil (in spodbudil vgradnjo in razvoj ESP sistema). Na YouTube kanalu Driven Media pa so zbrali zgoraj opisane najočitnejše primere in vzroke.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja