Prevoz domačih živali v avtomobilu: Kaj pravijo pravila in kaj svetujejo strokovnjaki?

Mnoge družine med svoje člane prištevajo enega ali več hišnih ljubljenčkov, ki jih, ko se cela družina za dlje časa odpravi na pot, seveda ne gre pustiti doma. Takrat je večina priprav osredotočenih na udobju domače živali in seveda ostalih potnikov v avtomobilu, varnost pa je drugotnega pomena.

Poleg daljših izletov na počitnice pa so hišni ljubljenčki pogosto tudi na krajših izletih. Bodisi v dnevno varstvo, do veterinarja, štartne točke izleta v naravo ali pasje šole, pri katerih pa varnostne priprave lastniki pogosto popolnoma preskočijo, saj so časovno preveč zamudne. Nihče namreč ne načrtuje nesreče, ko sede za volan, ampak svet žal ne deluje tako.

Med najpogostejše potnike živalskega sveta spadajo psi, ki so po izkušnjah policistov le redko ustrezno zavarovani in največkrat igrajo vlogo sovoznika na prednjem sedežu ali pa se prosto potikajo po prtljažniku avtomobila. Njihovo število na cesti pa ni zanemarljivo, saj samo v Sloveniji register psov šteje okoli četrt milijona štirinožnih prijateljev. Temu so se prilagodili tudi strokovnjaki in avtomobilski proizvajalci, ki v tandemu razvijajo dodatno opremo za povečanje varnosti domačih živali v avtomobilu.

Varnost je na prvem mestu

Ustrezen in varen način prevoza domače živali pa ni ključnega pomena samo za žival, temveč tudi za ostale potnike v vozilu. Žival, ki ni pripeta se prosto premika po vozilu in je s tem motnja za voznika ter lahko njegovo pozornost odvrne od vožnje. Zaradi zakonov fizike pa v primeru močnega pojemka ali celo trka vse kar v avtu ni pravilno pripeto, zagotovo ne bo ostalo na svojem mestu. V tem primeru lahko nezaščitena domača žival poleti skozi potniško kabino in usodno poškoduje sebe in ostale potnike v avtomobilu.

Male živali seveda niso nobena izjema.

V primeru čelnega trka pri 90 kilometrih na uro se masa potnikov in tovora v avtomobilu poveča za skoraj 80-krat, to pa pomeni, da bi že pes, ki tehta 13 kilogramov in v normalnih okoliščinah velja za sorazmerno majhnega, v potnika priletel z maso več kot ene tone! Posledic takšnega naleta pa verjetno ni potrebno posebej opisovati.

Pravilnega načina prevoza Zakon o pravilih cestnega prometa sicer ne določa, zato se lahko lastniki domačih živali odločijo za enega od treh varnih načinov, ki jim najbolj ustreza.

Prvi od njih je varnostni pas za žival.

V tem primeru je domača žival, na primer pes, pripasana in pritrjena na eno, ali še bolje, dve zaščitni točki v avtomobilu. Seveda ne s tri točkovnim varnostnim pasom ali preko ovratnice, temveč s posebno oprsnico, ki je ključna za stabilnost in razporeditev sil v primeru trka.

Prednost takšne zaščite je boljše počutje psa, saj ostane v enakem prostoru kot ljudje, kar je ključnega pomena predvsem pri tistih, ki se v prtljažniku počutijo klavstrofobično ali odtujeno, prav tako pa boljši razgled na dogajanje in okolico, tako kot pri človeku, zmanjšuje možnost slabosti med vožnjo.

Še ena prednost varnostnega pasu je primernost za vsak avtomobil, saj zaradi oblike in prostornine prtljažnika (limuzine, kupeji, …) boksi včasih ne pridejo v poštev. Je pa potrebno upoštevati, da žival s tem zasede vsaj eno sedalno mesto v kabini, mehak sedež pa pomeni, da pes ne stoji na stabilni trdi podlagi, kar mnogim predstavlja stresno situacijo. Pri izbiri sedalnega mesta za psa pa je potrebno upoštevati tudi mesta zračnih blazin. Medtem, ko v primeru nesreče lahko le te človeka rešijo, so lahko zaradi sprožitvene sile usodne za žival. Zato jo je potrebno izklopiti, predvsem, če se pes vozi na sovoznikovem sedežu.

Verjetno ni potrebno poudariti, da zaščita z varnostnim pasom ni ustrezna za vse živali, temveč je bolj učinkovita pri psih, kot na primer pri kačah, zato obstajajo tudi drugi načini zaščite.

Naslednji možnosti sta ‘zaščitni pregradi’ in sicer sedežna prevleka v obliki vreče ali prtljažnik s pregradno mrežo, ki žival ločita od ostalih potnikov v avtomobilov.

Ti dve rešitvi se zdita obetavni tako s stališča priročnosti kot udobja za žival, a je vredno poudariti, da samostojno ne predstavljata ustrezne zaščite. V primeru trka žival sicer ne bo poletela skozi potniško kabino in poškodovala potnikov, vendar pa lahko žival zaradi svobode gibanja kljub vsemu prejme hud udarec, zato je zaščitne pregrade potrebno kombinirati še z varnostnim pasom.

Glede varnosti pa se v večini primerov najbolje obnesejo transportni boksi.

Na trgu je veliko izbire, ponavadi pa so najbolj primerni čvrsti aluminijasti, sledijo žičnati in plastični, na voljo pa so tudi priročni platneni, ki izgledajo skoraj kot šotorčki. Njihova ustreznost se seveda precej razlikuje, zato je pomembno izbrati pravilnega. Lažji in prilagodljivi boksi so priročnejši za uporabo, a so ob močnem trku nagnjeni k deformacijam, prav tako pa je pri izbiri materiala pomembno upoštevati njihovo segrevanje. Najbolje se izkažejo zračni aluminijasti boksi čvrste zasnove, taki, ki bodo brez problema zdržali velike obremenitve, ne glede na silo trka.

Za čim manjšo silo naleta pa je pomembna tudi ustrezna velikost boksa. Žival v njem ne sme imeti preveč prostora, saj jo tako lahko med vožnjo premetava, s tem pa bo v primeru trka tudi močnejši nalet, premalo prostora v boksu pa pomeni neudobno vožnjo.

Za psa je boks primerne velikosti takrat, ko se lahko normalno obrne, se med sedenjem z glavo dotika stropa, med ležanjem pa mora imeti ravno dovolj prostora, da stegne prednje tačke. To psa spodbudi tudi, da se ne obremenjuje z okolico, med vožnjo pa bo tako lažje zaspal.

Pomembna je tudi pravilna namestitev boksa, najbolj varna izbira pa je postavitev v prtljažni prostor, s tem da se boks nasloni na naslonjala zadnjih sedežev. Če je boks precej manjši od dimenzij prtljažnega prostora, pa je treba poskrbeti tudi, da ob ostrih manevrih ne bo drsel po prtljažnem prstoru ali se celo prevrnil.

Prilagoditev vožnje

Za varnost in dobro počutje živali med vožnjo pa ni pomembna samo pasivna varnost, temveč tudi prilagoditev voznih in potovalnih navad. Pomembno je zavedanje, da žival ne razume zakonov fizike med vožnjo z avtomobilom, zato vožnje ne spremlja enako učinkovito kot človek in se na sunkovite manevre ne more pripraviti. Posledično se je potrebno izogniti ostremu zavijanju ter grobim pospeškom in pojemkom, ki lahko žival prestrašijo ali celo poškodujejo, k temu pa lahko veliko pripomore povečana varnostna razdalja, ki ponudi več možnosti, da boste situacijo rešili brez sunkovitih manevrov.

Prav tako se bodo z vožnjo bolje spopadle živali, ki so je vajene. To pomeni, da jih na vožnjo in avtomobil privadite že v prvih mesecih, sprva z zelo kratkimi izleti, kasneje pa z vse daljšimi.

Na žalost pa se mnoge živali v avtomobilu ne počutijo domače, zato so za zmanjšanje slabosti med vožnjo pomembne tudi priprave na izlet. Priporočljivo je, da žival zadnji obrok užije vsaj tri ure pred vožnjo, vodo in kakšen priboljšek pa ji ponudite le med postankom, le ti pa naj bodo pogosti, strokovnjaki svetujejo vsaj 15-minutni sprehod na dve do tri ure vožnje, saj zmanjšajo možnost slabosti, strahu in tudi fizičnih bolečin zaradi neudobja.

Če žival kaže večje znake neudobja, pa naj bodo postanki še pogostejši, prvih nekaj izletov bo sicer zamudnih, vendar se bo žival le tako sčasoma prilagodila na daljše vožnje.

V primeru nelagodja med vožnjo je potrebno preveriti tudi temperaturo na njenem mestu, predvsem če se vozi v prtljažnem prostoru.

Transportni boksi se radi segrevajo, poleg tega pa so prtljažni prostori precej slabše prezračevani kot kabina, zato je neprekinljiva uporaba klimatske naprave ključnega pomena, seveda pa piš hladnega zraka ne sme biti usmerjen neposredno v žival, saj se bo tako hitro prehladila.

V kolikor se slabost nadaljuje, je potrebno razmisliti o menjavi voznega mesta, saj lahko boljši razgled na okolico, več dnevne svetlobe in bližina ljudi zmanjšajo možnosti slabega počutja, v skrajnem primeru pa se obrnite na veterinarja, ki lahko predpiše tablete proti slabosti.

V primeru najhujšega

Seveda se v primeru hujšega trka lahko zgodi, da se žival poškoduje tudi, če je ustrezno zavarovana, zato je v primeru nesreče pomembno čim prej pomagati tudi njej. Ob neprimernem varovanju pa lahko v primeru nesreče celo pade ali zbeži iz avtomobila, in če ostane pri zavesti, teka okoli kraja nezgode, kar je nevarno tako zanjo kot tudi za ostale udeležence v prometu.

Zaradi šoka in bolečin pa lahko žival postane tudi napadalna, kar seveda otežuje delo reševalcev in gasilcev na kraju nesreče. Poleg zdravstvenih posledic pa bodo občutne tudi finančne, saj lahko neustrezen način prevoza živali v primeru nesreče vpliva na voznikovo avtomobilsko zavarovanje in ga celo izniči, vsekakor pa se bo njihova mesečna tarifa v prihodnosti izdatno povečala.

Živali je torej v avtomobilu potrebno obravnavati enakovredno človeškim potnikom, tako glede varnosti kot tudi udobja, ne glede na dolžino vožnje. Le tako bo žival po izletu sproščena, njen lastnik pa bo imel mirno vest. Tako kot ljudje pa naj se živali z vožnjami ne razvadijo preveč, včasih tudi sprehod ne škodi.

Neustrezen način prevoza domačih živali

Neustrezen način prevoza domačih živali ni samo nevaren, temveč je tudi prepovedan. Zakon o pravilih cestnega prometa narekuje, da mora biti žival med vožnjo ustrezno zavarovana, neupoštevanje zakona pa lahko prinese globo 40 evrov. Kot v številnih drugih primerih se pojavi problem, ker zakon ni dovolj natančen pri opredelitvi, kakšno je ustrezno varovanje. Zato je treba ravnati po načelu, da žival pri blagem naletu ne bo utrpela poškodb ali povzročila poškodb drugim potnikom v vozilu, da je zavarovana pred izpadom ali pobegom iz vozila v primeru nesreče, da sta ji zagotovljena naravna svetloba in ustrezno zračenje ter da tudi ob krajšem postanku nikoli ne ostane sama v vozilu.

Dodatna oprema

Avtomobilski proizvajalci na svojih bogatih seznamih doplačljivih dodatkov pogosto­krat skrivajo tudi nekaj dobrot ali celo namenske pakete za lastnike štirinožnih kos­matincev. Ti vključujejo zaščitno pregrado med prtljažnim prostorom in potniško kabino, mehko oblogo za zadnji odbijač, da ga pes med skakanjem v prtljažni prostor in iz njega ne popraska, mostičke za lažji dostop v prtljažni prostor, pri Land Roverju pa je na voljo celo prenosna prha z dovolj zaloge vode za dve minuti umivanja blatnih tačk, in skledica za vodo, ki kljubuje zakonom fizike in se med vožnjo ne poliva.

Psom najprijaznejši avtomobili

Nissan X-Trail 4Dogs

Nissan je pri križancu X-Trail 4Dogs uporabil ideje 1.300 lastnikov psov in ustvaril avtomobil, prilagojen izključno psom. Opremljen je bil s prenosno prho in sušilnikom za pse, mostičkom za lažji dostop, oblogami, ki se z lahkoto očistijo, dodatno ventilacijo prtljažnega prostora ter kamero, ki je dogajanje v prtljažnem prostoru prikazovala na informativno-zabavnem sistemu. Na žalost pa je X-Trail 4Dogs ostal le konceptno vozilo …

Tesla

Tesla v svojih vozilih ponuja ‘pasji način’, ki živalim omogoča, da brez panike mimoidočih za trenutek ostanejo same v vozilu. Pasji način ventilira ali ogreva vozilo na določeno temperaturo, na informativno-zabavnem zaslonu pa prikazuje trenutno temperaturo v kabini vozila skupaj s pripisom: “Moj lastnik bo kmalu nazaj.” Priden fant, Elon.

Aston Martin DBX

Ko si bo James Bond omislil štirinožnega prijatelja, mu bodo pri Aston Martinu lahko terenca DBX opremili s paketom za hišne ljubljenčke, ki obsega varnostno pregrado za kabino, usnjeno zaščito zadnjega odbijača, prenosno prho, usnjeno torbico za igračke ter skledice za hrano in vodo. Seveda je vse zaznamovano z Astonovim krilatim logotipom in odeto v barve, ki se ujemajo z dekorativnimi elementi in usnjem v kabini. Za koliko? Nekaj več kot tri tisoč evrov. To je veliko priboljškov ...

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere