Ratarossa: 48-letnik, ki s svojim bogatim znanjem dotrajanim Ferrarijem povrne dostojanstvo

Scott Chiver bi bil precej običajen 48-letnik, če ne bi v svoji garaži skrival čedno kolekcijo Ferarrijev. V zadnjih dvajsetih letih si je lastil kar 30 Ferrarijev, predvsem iz 80' in 90' let ter preloma v novo tisočletje, ki jih je v veliki meri z nekaj spretnosti nadgradil, dogradil ali pa izpilil kar Britanec sam.

Ratarossa: 48-letnik, ki s svojim bogatim znanjem dotrajanim Ferrarijem povrne dostojanstvo (foto: Profimedia) Profimedia
10. 2. 2022

»Že ko sem bil majhen, sem poslušal očetove zgodbe o Ferrariju Dino 246. Ko sem se o izjemni estetiki Pininfarine prepričal tudi v živo, v ozadju pa zaslišal markanten zvok Ferrarijevega motorja, sem bil pečen. Med vikendi sva tako z očetom občasno obiskala lokalnega trgovca s Ferrariji. Prepričan sem, če bi danes naredili DNA test na svojih izložbenih steklih, bi na njih odkrili moj nos, ki je bil lep čas prislonjen na steklo ob občudovanju lepotcev v salonu,« se je v enem izmed intervjujev spomnil Scott.

Kasneje je na naslovnici revije, na katero je bila naročena njegova mama, opazil nagradno igro, v katere glavni nagrada je bila bodisi 25 tisoč funtov ali Ferrari 308. V tistem času je živel v revni soseski, njegova družina pa še zdaleč ni bila premožna, zato je mamo vsakič znova nagovarjal, da sodeluje v nagradni igri: »Nisem imela pojma, kjer bi ga parkiral, kaj šele, kako bi si lahko privoščil bencin. A kot otrok niti ne pomisliš na te težave odraslih, le sanjaš. Še danes sanjam!«

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Ratarossa (@ratarossa)

Že od malih nog ga je spremljala velika ljubezen do avtomobilov, tako je kot otrok pogosto popravljal BMX kolesa sebi in svojim prijateljem. Ko je po končanem vozniškem izpitu dobil prvi dotrajan avtomobil, se je navdušeno lotil prenove, s katero bi ga obdržal na cesti. Ob tem je pridobil kopico znanja, ki pa se je z leti le še nadgrajevalo.

K temu je pripomoglo tudi 22 let na področju informacijske tehnologije, kjer sem izpilil svoje tehnično, pa tudi produktno dizajnersko znanje. Tako se je izoblikovala Ratarossa, spletni profil, pod katerim je lahko združil vse svoje projekte in si pridobil svetovno slavo med ljubitelji avtomobilizma. Teh projektov še zdaleč ni malo, profil pa je ime dobil po enem izmed najbolj zloglasnih - Ferrari Testarossa Spider projektu.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Ratarossa (@ratarossa)

Scottov 'Rat Look' Ferrari (Rat označuje videz, z namenoma dotrajano zunanjostjo in vtisom nedokončanosti) z izpopolnjenim motorjem, ohranjeno patino in znižano streho, pri katerem so za osnovo vzeli originalnega 1987 Testarossa kupeja. Scott sicer ni bil tisti, ki je avtomobilu odrezal streho. Sam je namreč nedolgo pred tem kupil odličen primerek Testarosse, nato pa na spletu naletel na tri leta star oglas iz Združenih držav Amerike, v katerem je nekdo prodajal Testarosso brez strehe. Nedokončan projekt je bil v taki fazi že 20 let, sam pa se je odločil avtomobil vrniti na cesto - a v svojem slogu.

»Rdeča ni moja najljubša barva Ferrarijev. Prav tako se s svojimi avtomobili ne postavljam. Moj vsakodnevni sopotnik je črni 360 Challenge Stradale, ki je v moji lasti že skoraj desetletje in s katerim se odpravim po opravkih, tudi po otroke v šolo. Všeč mi je, da ga uporabljam in da temu primerno tako tudi izgleda,« se glasi Scottova filozofija dojemanja Ferrarijev.

V lasti ima trenutno osem Ferrarijev (dva Ferrarija 355, tri 308, 'Ratarosso', 360 Challenge Stradale, 456 GTA); nekaj jih počiva v domači garaži, drugi so pri prijateljih in družinskih članih, zadnji veliki projekt pa je popolna in kakovostna obnova modela 512 BBi, pri čemer je dotičen primerek, obarvan belo, nekdaj veljal za najlepšega v Veliki Britaniji.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Ratarossa (@ratarossa)

Scott še zdaleč ni multimilijonar, temveč predvsem nekdo, ki ga na življenjski poti vodi velika strast do prestižne italijanske avtomobilistične znamke. Kako si lahko torej povsem običajen štirideset-in-nekaj-letnik privošči tolikšno število Ferrarijev? Odgovor je preprost. »Jaz sem tisti, ki kupuje Ferrarije, ki jih nihče ne bi smel. Takšne z negotovo zgodovino, nedokončane ali napačne barve. So relativno ugodni za nakup, potem ko jih vzamem v roke, pa pridobijo na vrednosti. Pridobljeno vsoto vložim nazaj v kolekcijo,« je v intervjuju za autocar.co.uk dejal Scott, ki ima svoje jeklene konjičke zavarovane za vsoto pol milijona angleških funtov.