Prvega človeka, ki je ukrotil Rimčevo Nevero smo povprašali, kdaj bo iz Rimčeve tovarne prišel avtomobil, dosegljiv širši publiki ... To nam je odgovoril!

5. 11. 2022 | Nika Arsovski
Deli

Testni voznik podjetja Rimac Automobili živi svoje sanje. Kakšen pa je občutek, ko iz hiperšportnika presede v svojo Toyoto?! Tole nam je povedal...

Ponos naših južnih sosedov, avtomobilski genij Mate Rimac, postavlja nove mejnike na področju elektrifikacije. Zgodba, ki je vzklila iz iskrenega entuziazma, danes žanje uspehe po vsem svetu.

Prepričala je tudi velikega avtomobilskega poznavalca in navdušenca Jaya Lena, ki se je v eni svojih zadnjih epizod naokrog zapeljal s paradnim konjem podjetja – Nevero.

Na sovoznikovem sedežu mu je družbo delal testni voznik podjetja Rimac Automobil - Miroslav Zrnčević Mrgud.

Ljubezen do avtomobilizma in motociklizma mu je bila položena v zibelko. Ob večerih je opazoval očeta, ki se je na vse pretege trudil popraviti družinski avtomobil, čez dan pa zavil k dedku, velikemu motociklističnemu zaljubljencu, ki je vnuka venomer svaril: "Nakup motorja je nakup smrti na obroke."

Zato ni treba omenjati, da se mu je ob vstopu v Lenovo "Garažo" (op. The Garage) naježila dlaka. V intervjuju za Avto Magazin je spregovoril o svoji izkušnji s slovitim ameriškim televizijskim voditeljem, pa tudi o napredku elektrifikacije in občutku, ko iz Nevere presedla v običajen avtomobil.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Miro Zrncevic Mrgud (@mzmrgud)

Ne moremo mimo nedavnega videa z Jayem Lenom. Ali lahko opišete občutek, ki ste ga imeli, ko ste vstopili v njegovo »Garažo«?

Prav posebna izkušnja, sploh zame, saj ga spremljam že izjemno dolgo. Leno je znan kot eden največjih avtomobilskih in motociklističnih navdušencev. Sprejel nas je zelo sproščen in vesel, a tudi precej zaposlen.

Pri 72 letih se še vedno ukvarja s 'stand-upom' in ima več kot 200 nastopov letno, izda več kot 50 video vsebin in aktivno snema za CNBC. 

Če se ne motim, vam je pokazal tudi električno vozilo iz leta 1904. Nam lahko poveste kaj več?

Da, tako je. Pravzaprav je Baker Electric, natančneje iz leta 1909. Gre za avtomobil, za katerega trdi, da je edini v njegovi delavnici, ki ne potrebuje vzdrževanja. Ima usnjene blatnike in zelo razkošno notranjost.

To je avtomobil, ki je bil ciljno usmerjen in tržen kot avto za ženske. Njegovo diametralno nasprotje takrat so bili avtomobili na parni pogon, ki so bili hrupni in umazani. Teh je bilo izdelanih okoli 1500 in so bili za tisti čas izjemno uspešni.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Miro Zrncevic Mrgud (@mzmrgud)

Kako pa ste se počutili sami, ko ste prvič sedli v Nevero?

Vsakič, ko se usedem v Nevero, me prevzame poseben občutek. Seveda gre za moje delo, a ga poganja velika mera strasti. Priznam, na trenutke moram pošteno brzdati svojo strast, da ostanem profesionalen. Vse, kar moram storiti, opravim na varen in nadzorovan način.

Če naredim eno samo napako, lahko z njo ogrozim celoten projekt.

To je velika odgovornost. So pa tudi trenutki ob koncu tedna, ko napoči čas za cestne preizkuse in se zapeljemo v hribe, kjer se lahko malo bolj sprostim in uživam. To pa ne pomeni, da drvim. Nevero je zabavno voziti tudi pri 60 km/h. Ima značaj. Ima dušo.

Pa so mravljinci še prisotni ali se človek počasi le navadi na vse skupaj?

Ko dva tedna zapored preživim na dirkališču, se navadim na sile in povratne informacije, ki mi jih avtomobil daje. Takrat se težko skalibriram nazaj. Ko se usedem v neki športni avtomobil, se mi vse zdi tako zelo počasno. Kljub temu sem vsakič, ko sedem za volan Nevere presenečen, kako močna in hitra je.

S kakšno lahkoto in varnostjo pospešuje. Nevera je namenoma zelo enostavna za vožnjo. Ni vam treba biti dirkač formule 1, da bi lahko obdržali nadzor nad vozilom.

Vozniku nudi najrazličnejše načine vožnje, tudi bolj umirjene in lahkotne. Če pa ste morda kaliber Nica Rosberga, lahko izkoristite njen polni potencial.

Po katerih cestah se najraje zapeljete? Ste vi sedeli za volanom Nevere, ki je kot prva drsela po novoodprtem Pelješkem mostu?

Rekel bi, da je Grobnik eno mojih najljubših dirkališč, ki sem jih z Nevero preizkusil. Pelješki most pa je odprl Matija Renić, glavni razvojni inženir Rimac Nevera. Verjamem, da je bila to zanj izjemno čustvena izkušnja.

Kako močno pa ste doslej uspeli pritisniti na »plin« Nevere?

Zame osebno je največja hitrost manj vznemirljiva izkušnja kot samo pospeševanje. Nevera pospeši do 100 km/h v manj kot 2 sekundah, prav tako so impresivni pospeški pri velikih hitrostih 200-300 km/h.

Nevera je tudi ponosna lastnica svetovnega rekorda med serijskimi avtomobili, saj njen pospešek v ¼ milje znaša 8,58 sekund, najvišja hitrost pa 283 km/h.

Glede na to, da ste se nekoč ukvarjali z driftanjem, ob električnih vozilih kaj pogrešate klasične avtomobile (bencinske, dizelske)?

Ne bi rekel, da jih pogrešam. Eno ne izključuje drugega.

Driftanje v Neveri je res nekaj posebnega. Z veliko hitrostjo vozite bočno in ustvarjate neverjetno količino dima iz pnevmatik - pri tem pa sedite za volanom avtomobila, vrednega več kot 2 milijona evrov. Seveda je tudi precizno driftanje z dirkalnim avtomobilom zahtevno, a če želite popraviti svojo napako, je treba vložiti precej manj truda.

Lahko bi rekel, da sem okužen z dirkanjem. Moja "okužba" je terminalna. (smeh)

Še vedno me privlači dirkanje in vsako leto si skušam privoščiti vsaj en »reset« v obliki relija ali dirkanja na stezi, kjer mi po koncu vožnje ni treba napisati poročila, ampak lahko možgane pustim v boksih in samo uživam v vožnji.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Rimac Automobili (@rimac_automobili)

Kdaj pa se je začela vaša ljubezen do driftanja? Od kod izvira?

Skozi ljubezen do relija. Avto s štirikolesnim ali zadnjim pogonom je bilo vedno težje dobiti. Drift predstavlja izziv pri obvladovanju avtomobila.

V tebi išče natančnost, nadzorovano agresivnost, ustvarjalnost in izjemno dobro nagrajuje voznika. Ko z drugim voznikom voziš 'twin drift', poskrbiš za nepozaben šov, doza adrenalina in zadovoljstva pa je fantastična.  

Preberite si še: Preverite, kateri znamki je že vrsto let zvest Anže Logar in katere tri avtomobilske posebneže skriva v svoji garaži

V karieri ste vozili več Subarujev, pa tudi Nissan Skyline R34. Katero je doslej vaše najbolj smrtonosno vozilo?

Najbolj smrtonosno!? Jaz sem še vedno živ. (smeh) Morda sem najbolj nevarne avtomobile vozil na začetku kariere, pa ne zaradi vozila kot takega, temveč zaradi mene samega.

Nisem dobro razumel, kaj pomeni imeti slabe gume, zavore ali pokvarjeno karoserijo. Šele kasneje sem se tehnično razvil, pa so izzivi postali bolj vozniško obarvani. Za volanom sem se že neštetokrat znašel v kočljivem položaju, a nikoli ni bilo tako hudo, da bi vozilo tudi »odpisal«.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Miro Zrncevic Mrgud (@mzmrgud)

Kaj sicer vozite? Katera vozila počivajo v vaši garaži?

Prisegam na Toyoto Land Cruiserja. Varno, veliko, sposobno vozilo, primerno za občasno vožnjo po makadamskih cestah. Moj drugi avtomobil Toyota IQ je pravi strup za mestni promet in parkirišča. Res fantastičen mali varčni avto.

Tu pa je še družinski favorit, Mazda MX-5 NB. Če mene vprašate, eden najboljših avtomobilov, narejen po meri voznika.

Vas driftanje še kdaj zamika, ali vam že poklic testnega voznika nudi zadostno mero zadovoljstva?

Uh, driftanje me še vedno privlači, zato se tudi izogibam drift dogodkov. (smeh)

 Zame ni hujšega kot stati ob progi in opazovati, kako drugi uživajo. Moram pa priznati, da sem resnično hvaležen za sanjsko službo, v kateri resnično uživam.

Že v študentskih letih ste bili zelo aktivni na področju avtomobilizma. Kaj je bil povod za začetek projekta Formula študent in kako se je projekt razvijal?

Kljubovanje. Uporništvo. Formula študent me je začela zanimati že, ko sem prvič ugledal slike na spletu. Profesorja sem povprašal, zakaj se s tem nihče na fakulteti ne ukvarja, pa mi je odgovoril, da ni interesa pri študentih. Ko zdaj pomislim, je verjetno čakal na nekoga, ki ga bo zadeva kot prvega pritegnila in bo vanjo vložil veliko svojega časa.

Vesel sem, da sem bil jaz tisti. V glavi nisem imel velike ideje o tem, kako bom ustanovil skupino kakovostnih mladih inženirjev, želel sem predvsem uporabiti svoje znanje in ga izkoristiti za nekaj, kar bi lahko videl in občutil. Pri vodenju projekta so bile največji delež težav finance, inženirske težave so predstavljale le majhen odstotek. V začetku nismo imeli sredstev, prostora, ljudi ...

Danes fantje in dekleta iz FSB Racinga, pa tudi drugih hrvaških ekip, to počnejo veliko bolj napredno in strukturirano. Res impresivno. Nekateri najboljši inženirji pri Bugatti Rimac in Rimac Tech so iz Formule študent. Na to sem neskončno ponosen.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Miro Zrncevic Mrgud (@mzmrgud)

Ljubezen do avtomobilov in motorjev imate bojda v krvi. Na spletu sem zasledila, da je imel vaš oče mehanično delavnico, dedek pa je gojil veliko ljubezen do motorjev. Je to res, ali gre za veliko zmoto?

(smeh) Nimam pojma, od kje mi vsa ta velika ljubezen do avtomobilizma. V resnici sta tako oče kot dedek delala pri železnicah, od očeta pa sem se v večji meri naučil le kletvice. (Smeh)

Svoje avtomobile je namreč popravljal sam, kar je pospremil z vrsto sočnih opazk. Stvari niso vedno šle po načrtu, ko je tako v nedeljo zvečer ležal pod avtomobilom pred garažo, da bi se v ponedeljek vendarle lahko z njim odpeljal v službo. Jaz sem sedel ob strani, ga opazoval in srkal. Tako sem se priučil osnov tehnične kulture in razvil ljubezen do mehanike, za kar sem zelo hvaležen.

Moj dedek je gojil veliko strast do motorjev, vendar mi je venomer govoril, da je »nakup motorja, nakup smrti na obroke.«

Zavedal se je, da me lahko kaj hitro izgubi, če bom krenil v to smer. Tudi mene so "navduševali" motorji, a sem se jim odpovedal. Moj dedek je bil morda tisti, ki je najbolj vplival na moje življenje vse do vstopa na fakulteto. Če bi bil vroče glave, verjetno ne bi dočakal svojega 30. rojstnega dne.  

Avtomobili so bili »v mojem času« predmet svobode, a tudi sredstvo, s katerim si se želel dokazati. Ko sem zaprl vrata in obrnil ključ, sem bil sam z avtom. Vsrkaval sem, kaj počne vzmetenje, kako se avto odziva ... Pogosto sem vozil sam. Predvsem v dežju in snegu, takrat sem se največ naučil.

Ste že v otroštvu sanjali o tem, da boste nekoč postali testni voznik?

Res je. Že pri rosnih 14 letih sem občudoval legende, kot so Loris Biccochi, Dario Benuzzi, Ken Miles, Andy Wallace ... Ikone, ki so "vzgajale" avtomobile in ki so se trudile, da so ti postali mojstrovine. Mislim, da je ta poklic resnično nekaj posebnega.

Dirkalnik ima en sam cilj - doseči najboljši čas in idealno uporabiti vse štiri pnevmatike. Redko si privoščite razkošje, da ga prilagodite vozniku. Sicer pa mora biti voznik tisti, ki se mora "naučiti" voziti avto, ne glede na to, ali mu ta slog ustreza ali ne.

Nekateri dirkalni avtomobili, ki sem jih vozil, imajo izjemno slab položaj sedenja, malo ali nič občutka za krmiljenje in so dobesedno nočna mora za vožnjo.

Športni avto je narejen za voznika. Imeti mora širok razpon povratnih informacij.

Prek sedeža, volana, zračnega ravnovesja, vizualnih in akustičnih dražljajev. Imeti mora določeno stopnjo udobja, biti mora varen in hkrati – zabaven. In seveda mora biti hiter. Ugoditi moraš vsem, tistim z manj izkušnjami in izkušenim vozniškim mačkom. In to res ni preprosto.

Najprej ste delali v PR službi Rimca. Ste testni voznik postali po naključju ali ste to načrtovali že od začetka?

V Rimac Automobili sem svojo pot začel leta 2013, ko je bila ekipa izjemno majhna – vsega skupaj približno 30 ljudi. Vsak od nas je opravljal vsaj dve funkciji.

Tako sem bil ogovoren za organizacijo in izvedbo testiranja, pripravo avtomobila, transport, foto, video in PR. Ker smo naredili samo en model, Concept_One, in veliko projektov za druge proizvajalce originalne opreme, je bilo manj testiranja. Čez čas sem se lahko posvetil razvoju.

Poleg tega, da ste testni voznik, ste tudi urednik revije Avto i točka. Kako ob vsem tem znanju in pregledu nad dogajanjem dojemate elektrifikacijo avtomobilizma?

Električni avtomobili so prihodnost, o tem ni dvoma.

Ampak tako kot mp3 ni ubil gramofonov, mislim, da električni avtomobili niso tako zlo, kot jih nekateri prikazujejo.

Niti Concept_One niti Nevera nista nastala kot avtomobila, ki bosta osvojila svet oktanskih avtomobilov. Ustvarili so jih zanesenjaki, ljudje, ki obožujejo avtomobile in tehnologijo ter razmišljajo izven do nedavnega poznanih okvirjev.

Električni motor je boljši. Je manjši, njegova uporabnost je neprimerljivo boljša in zmogljivosti so fantastične.

Kaj vidite kot glavne pasti hitre elektrifikacije? Kakšne so omejitve?

Infrastruktura. Kar nekaj časa bo trajalo, dokler ne bo razvita mreža ultra hitrih polnilnih postaj, ki vam bo omogočila udobno vožnjo z električnim avtomobilom kot z vsemi drugimi. Imamo že polnilce, ki lahko napolnijo baterijo v približno 10, 15 minutah.

Mislim, da nismo prav daleč od tega, ampak nič se ne zgodi čez noč.

Če bi mi nekdo pred 3 leti rekel, da bom v enem dnevu z električnim avtomobilom prevozil 1200 km, bi mu rekel, da je nor. Pred 2 letoma sem naredil prav to. Zagreb – Milano in nazaj. Brez težav.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Miro Zrncevic Mrgud (@mzmrgud)

Nobena skrivnost ni, da se Nevere resnično nihče ne bi branil. Je pa cena tista, ki nam ostaja nedosegljiva. Nam lahko poveste ali podjetje Bugatti Rimac v prihodnosti načrtuje tudi kakšno cenovno ugodnejšo različico električnega vozila ali želite obdržati status ekskluzivnosti?

Žal ne. Niša Bugatti Rimac so hiperavtomobili, Rimac Technology pa se osredotoča na visokozmogljive komponente. Proizvajamo baterijske sisteme in pogonsko tehnologijo, ki drugim velikim proizvajalcem omogoča, da postanejo električni.

Preberite si še: Preverite, kateri znamki je že vrsto let zvest Anže Logar in katere tri avtomobilske posebneže skriva v svoji garaži

Delamo za številne velike proizvajalce originalne opreme, ki nato izdelujejo cenovno nekoliko ugodnejše avtomobile. Razvoj avtomobilov za množice zahteva veliko večje vložke, veliko večja vlaganja in veliko več časa.