Tukaj praktično ni računice!
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na novoletni koncert dunajskih filharmonikov poletela s Falconom slovenske vlade, kar je v javnosti, sprožilo številne očitke.
Sama je ob tem predložila vrsto razlogov, ki naj bi opravičevali polet, a s tem številnih ni prepričala.
Pojavili so se namreč številni pomisleki, tako z vidika ekonomičnosti kot ogljičnega odtisa.
Predsednica državnega zbora se je novoletnega koncerta in delovnega obiska 1. januarja na Dunaju udeležila v družbi generalne sekretarke Uršule Zore Tavčar.
S tem se je odzvala povabilu predsednika avstrijskega parlamenta Wolfganga Sobotke, po ocenah iz državnega zbora pa naj bi stroški njenega obiska znašali okvirno 7.352,36 evra.
Ta znesek vključuje polet s Falconom (po oceni DZ ta znaša 6.926,75 evra), stroške Fraporta, dnevnice za vse udeležence, dodatno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini in stroške prevoza na letališče v Ljubljani ter nazaj.
Na očitke, zakaj se na vsega 380 kilometrov dolgo pot (trajanje vožnje približno 4 ure) niso odpravili z avtomobilom, ampak so se odločili za polurni let s Falconom, je Urška Klakočar Zupančič odgovorila, da je bilo letalo že v preteklosti uporabljeno za obiske najvišjih državnih funkcionarjev v tujini, tudi njenih predhodnikov.
Predsednica DZ je imela povsem prav, vladni Falcon je v zraku razmeroma pogosto.
Med letoma 2018 in 2022 je po podatkih ministrstva za obrambo poletel kar 978-krat, največkrat pa je bil v uporabi v letu 2021, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše (tistega leta kar 355-krat, lani pa 144-krat).
V zadnjih letih je sicer letalo najpogosteje uporabljal urad predsednika republike.
Ob tem je Klakočar Zupančičeva dodala, da bi bilo v primeru odločitve za potovanje z avtomobilom potrebnih več avtomobilov in večje spremstvo, predvsem z varnostnega in protokolarnega vidika.
A v resnici je letenje s Falconom državno blagajno precej močneje oklestilo, kot če bi se na pot podala z avtom. Let iz Ljubljane na Dunaj po podatkih portala Travelmath traja 51 minut, po podatkih DZ pa naj bi pot Klakočar Zupančičeve na Dunaj trajala 45 minut, nazaj pa 30 minut.
Vsega skupaj torej ura in 15 minut. Ura leta s Falconom 2000 EX, kakršnega ima slovenska vlada, znaša med 6.000 in 7.000 € na uro (podatek Aircraft Cost Calculator).
Po tem izračunu je polet na Dunaj in nazaj državno blagajno olajšal za približno 9.000 €.
V DZ so podrobneje predstaviti stroške novoletnega potovanja, precej pa je v oči zbodla njihova ocena, da bi bila cena še višja, če bi predsednica na Dunaj potovala z avtomobilom.
Kolikšen bi bil račun v primeru potovanja z avtomobilom?
Precej jasno je, da je mogoče pot tja in nazaj opraviti v enem dnevu, saj je velikemu deležu Slovencev to doslej uspelo brez težav.
Po izračunih platforme ViaMichellin vožnja traja v povprečju 3 ure in 49 minut, za pot v eno smer pa bi potrebovali za 40 € goriva (80 € za povratno potovanje).
Tudi v primeru dveh spremljajočih se vozil tako strošek goriva ne bi presegel 240 €.
Dodati velja, da bi bilo potovanje dosti ugodnejše, četudi bi se odločili za nočitev na Dunaju. Nočitev v enem najbolj prestižnih dunajskih hotelov hotelu Imperial namreč znaša 450 € (dve osebi), v primeru prazničnih dni se sicer cene dvignejo vse tja do 1.000 € na noč (dve osebi).
A kot omenjeno, precej Slovencev v enem samem dnevu prevozi razdaljo do Dunaja in nazaj. Seveda bi bilo treba v račun vzeti še dnevnice in druge stroške, a bi bila številka na koncu še vedno precej nižja od leta s Falconom.
Tudi podatek, kdo vse je bil na letu za Dunaj, ni povsem znan. Po nekaterih poročanjih naj bi bilo na poletu 6 oz. 7 oseb, kdo poleg predsednice državnega zbora in generalne sekretarke Uršule Zore Tavčar, ni jasno. Je pa v eni izmed objav na FB Klakočar Zupančičeva obsodila medijske napade, ki so špekulirali, da sta bila na letalu tudi njena dva otroka.
Njena pot je problematična tudi z vidika ogljičnega odtisa. Predsednica državnega zbora se je na te očitke odzvala z besedami: »Jaz se strinjam, da je to izjemno pomembno vprašanje, ki ga je treba nasloviti. Danes pa nihče izmed nas ne more več potovati brez ogljičnega odtisa, razen če se bomo odločili, da bomo vsi potovali s kočijami. In še v tem primeru bi imeli minimalni ogljični odtis.«
Po izračunu portala N1 je sicer težko oceniti, koliko znaša ogljični odtis potovanja na Dunaj, a ocene se gibljejo okrog 0,5 tone CO2 na potnika za povratni let.
Pot do Dunaja in nazaj z enim avtomobilom (letnik 2017), ki povprečno porabi 7 litrov neosvinčenega bencina na 100 km, bi denimo povzročila 0,1 tone CO2 odtisa.