Bojda je to v tej državi ustaljena praksa. Kakšne pa so vaše izkušnje?!
Izkušnje voznikov v državah nekdanje Jugoslavije se očitno precej razlikujejo. Pri nas je praksa, da v nekaj dnevih oz. tednih po prekršku že dobite pošto z računom, ki ga je potrebno pokriti v 8 dneh. V Bosni in Hercegovini pa to ni praksa, saj imajo številni vozniki izkušnje, da kazni v njihov nabiralnik 'priletijo' šele leto po prekršku.
Med kaznimi, ki najbolj zamujajo, so kazni za prehitro vožnjo po avtocesti. Ob tem se tako postavlja vprašanje o upravičenosti obstoja radarjev na avtocestah. Namen merjenja hitrosti je namreč prav v tem, da so zavoljo kazni vozniki naslednjič med vožnjo bolj previdni in vozijo s primerno hitrostjo. Če pa kazen dobijo leto dni po opravljenem prekršku, je malo verjetno, da so se njihove navade v tem času kako spremenile.
Radarji na avtocestah?
Portal Klix je za komentar poprosil prometnega strokovnjaka Mirzeto Sarajlića, ki je poudaril, da z vidika stroke sama postavitev radarjev na avtocestah ni upravičena:
»Razlogov za to je več. Avtocesta je konstrukcijsko zasnovana tako, da omogoča večje hitrosti. Te avtoceste so zasnovane prav zato, da se ljudje po njih hitreje premikajo. To pomeni, da bi same omejitve hitrosti morali spoštovati, a nevarnosti da bi na avtocesti prišlo do trčenj s pešci ali kolesarji, kot recimo v naseljenih območjih ali v bližini šol, ni. Zato radarjev na avtocesti niti ne bi potrebovali. Izjema so le določeni odseki, kjer se pojavljajo težave, a takšnih je pri nas malo,« je prepričan Sarajlić.
Po zakonu o prekrških kazen zastara šele po treh letih. To pomeni, da so vozniki, ki so leto po opravljenem prekršku prejeli kazen, jo dolžni poplačati. Po besedah Sarajlića so sicer vozniki, ki so na posameznih predelih večkrat storili prekršek, a o tem zaradi zapoznelih kazni niso bili obveščeni pravočasno, sicer lahko deležni 'pomilostitve'. To pomeni, da se lahko obrnejo na sodišče, ki jim bo določilo enotno kazen.
Preberite še: