V avtošoli ji je šlo vse po maslu, za to pa se lahko zahvali ...
Velika verjetnost je, da se vam med vožnjo po radiu vrti katera izmed njenih spevnih skladb. Simpatična Nina Pušlar je namreč že četrto leto zapored postala najbolj predvajana slovenska izvajalka na radijskih valovih.
Nič čudnega ni, da si med vožnjo veliko voznikov zaželi slišati njen glas. Veliko idej za pesmi se ji namreč utrne prav med vožnjo. Takrat se ustavi, prižge snemalnik in poje vse do domače garaže.
Nina, če začnemo na začetku. Kateri je bil vaš prvi avtomobil? Ste ga kupili sami ali podedovali od staršev?
Moj prvi neuradni avtomobil je bila očetova Fiat Panda, s katero sem naredila prve kilometre, pod budnim očesom starejšega brata na domačem dvorišču in domačih travniških poteh. (smeh)
Takrat mi je bilo kakih 15 ali 16 let.
Kasneje sem vozila še očetovega Golfa 4, ki je doživel bližnje srečanje z domačo fasado in garažnim radiatorjem. Po opravljenem izpitu pa je bil moj prvi avtomobil Ford Mondeo.
Ali iz vaših avtomobilskih začetkov izvira kakšna zabavna prigoda? Kakšno nepozabno popotovanje?
Moje prve daljše vožnje so povečini povezane z vožnjami na koncerte ali obiski radijskih postaj. Za mladega voznika to niso kratke razdalje, recimo v Prlekijo ali v Mursko Soboto.
Sem pa že od nekdaj za volanom neizmerno uživala, sploh kadar vozim sama in imam stvari bolj pod kontrolo. Na ta način sem spoznala tudi nekatere bolj ali manj skrite kotičke Slovenije.
Po vseh teh letih še vedno rada vozim.
Kako ste se odrezali v avtošoli, sploh glede na to, da ste že prej kar nekaj časa preživeli za volanom?
V mojem primeru je bila to velika prednost – izkušnje. Še danes sem ponosna, da sem izpit naredila v prvem poskusu z minimalnim številom ur.
Vožnja mi je bila že od začetka pisana na kožo in še dandanes imam o svojih vozniških sposobnostih kar dobro mnenje. (smeh)
View this post on Instagram
Kdaj se v vašem grlu še pojavi kak cmok? Recimo ob bočnem parkiranju? Speljevanju v klanec pozimi? Iskanju parkirišča v centru Ljubljane?
Hm, v resnici ni kakšnih posebnih težav in v vseh primerih uspešno ohranjam mirno kri.
Je pa res, da vozim precej velik avtomobil, zato me v kakšni garažni hiši včasih malce stisne. Bo šlo skozi ovinek ali ne?
Kateri avtomobil vam dela družbo na poti?
Sem voznica Kie Sorento.
Zakaj je ne bi zamenjali za nič na tem svetu?
Za volanom se res počutim super. Rada vozim. To je moj prvi avtomatik in priznam, res sem zadovoljna.
Všeč mi je, ker je precej visok in zelo udoben, ne le za voznika, temveč tudi sopotnike. Je tudi izjemno prostoren, zato lahko vanj pospravim ogromno opreme.
Kako je potekala vaša tranzicija z manjših na precej veliko Kio?
Precej večja težava je, če iz velikega vozila presedlaš na manjšega. Enostavno je vožnja v visokem avtu zame večji užitek. Sama sem svoj »vozni park« nadgrajevala postopoma.
Vsak avtomobil je bil za odtenek večji.
Zdaj mislim, da sem dosegla maksimum, čeprav nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Priznam pa, da sem uživala tudi v vožnji z manjšimi avtomobili. Svoj čas sem recimo vozila Renaulta Twinga in sploh vožnja po mestu je bila zelo praktična.
Pa vendar, če bi bila meja le nebo … Imate kak sanjski avtomobil? Recimo kakšnega strupenega Lamborghinija, morda Ferrarija?
V velik užitek bi mi bilo, če bi imela v domači garaži kakšnega starodobnika. Kakega takega z zgodovino in dušo.
Doslej smo jih uspeli izkoristiti za snemanje nekaterih videospotov in njihova družba je pravi užitek.
Vas zaradi nalepk na avtomobilu ljudje kdaj ustavijo na cesti? Vas prepoznajo?
Predvsem so to prijetna srečanja na semaforjih, pa kakšen nasmešek na cesti. Je pa res, da moram biti zaradi tega tudi malce bolj previdna in dosledna. (Smeh)
View this post on Instagram
Kako redoljubni ste, kadar beseda nanese na vaš avtomobil? Kaj vse lahko najdemo pod zadnjimi sedeži?
Moj avtomobil je dokaj zgledno pospravljen, s seboj pa vozim le tisto, kar najbolj potrebujem.
To je včasih tudi malo moteče, saj je malo verjetno, da bom v kakšnem predalčku spontano našla kaj, kar v tistem hipu potrebujem.
Bi pa morda pod kakšnim sedežem našli le še kak CD ali pa kako kartico. Morda še kako steklenico vode od vožnje s preteklega koncerta ali ključe.
Se na koncerte še vozite sami?
Večinoma ja, ali pa me vozi kdo iz ekipe oziroma benda.
Kdaj je po vašem mnenju vožnja najbolj zahtevna? Na poti s koncertov?
Da, pot domov je res najbolj naporna. Sploh po daljših koncertih, pozno ponoči. Z ekipo se sicer trudimo, da kar največkrat prespimo, a vsakič to le ni mogoče.
Kaj vse počnete med vožnjo? Nastane na cesti tudi kakšna zamisel za novo skladbo?
Vsekakor! Med potjo se velikokrat ustavim na bencinski črpalki, prižgem snemalnik in se snemam vse do doma. Medtem pojem in poskušam različne melodije, besedila.
Med vožnjo sem namreč največkrat neobremenjena in sproščena. Avtomobil pa je tudi dobra priložnost za poslušanje zvočnih posnetkov s koncertov.
Ravno to je moje naslednje vprašanje. Kaj sicer poslušate med potjo?
Velikokrat res poslušam avdio posnetke koncertov, bodisi za test, včasih pa tudi za kak drug namen, recimo objavo na »live« albumih ali spletnih omrežjih.
Katera je vaša ultimativna skladba za pot na dopust?
John Mayerjev »Your body is a wonderland«.
To si velikokrat zavrtim, kadar se vozim proti morju, saj me napolni s pozitivno energijo. Med vožnjo ponoči pa velikokrat še vedno poslušam album Jamieja Culluma.
View this post on Instagram
Kako se zamotite med zastoji?
Največkrat o čem razmišljam, prostoročno opravim kak klic ali pa obkljukam obveznosti, ki me sicer čakajo po koncu vožnje.
Kakšna voznica ste sicer, bolj mirna ali precej temperamentna?
Vsega po malem! (smeh) Z leti sem vse bolj mirna, a po drugi strani sem tudi zelo dinamična in istočasno temperamentna voznica.
Menim, da je dinamika na cesti nujno potrebna, saj pasivnost ni preveč dobrodošla. Vsekakor pa prava mera vsega.
Kaj vam na cesti najhitreje stopi na živec?
Morda prav ta pasivnost, odsotnost. Ko vidim voznika, ki je na cesti povsem izgubljen. (smeh)
Za kaj bi si najhitreje prislužili kazen?
Uf, zagotovo za prehitro vožnjo. Vsaj največ kazni na to temo se je nabralo v mojem nabiralniku. (smeh)
Največ morda med ustvarjanjem predzadnjega studijskega albuma, saj smo snemali pozno v noč, v tistem času pa je na moji poti do doma vzklila vrsta novih radarjev. Saj veste, ko je cesta prazna, postane noga malce bolj težka.
Preberite še: Test: Kia Sorento - Na poti k zvezdam