Nekdanji komentator dirk F1, že vrsto let živi v Švici. Zaradi svoje dolgoletne ljubezni do avtomobilizma, je zatorej bolj senzibilen za avtomobilsko in vozniško kulturo na tamkajšnjih, pa tudi slovenskih cestah.
Švica sodi v sam vrh evropskih držav, po številu električnih avtomobilov. Miran Ališič svojih pomislekov o elektrifikaciji ne skriva, saj je prepričan, da je elektrika vendarle le stranpot, po meri politične elite, ki ji avtomobilska industrija mora slediti.
Na ulicah Züricha, kjer živi že več kot desetletje, je mogoče opaziti vrsto električnih vozil. Po mnenju nekdanjega komentatorja F1 je razlog predvsem v tem, da so Švicarji radi v trendu, imajo pa tudi dovolj kapitala, da uresničijo vse svoje kaprice.
Sicer pa je mogoče tudi v Švici opaziti dva pola družbe, prvi se za avtomobile kaj dosti ne meni, drugi pol pa se naokrog prevaža v najnovejših jeklenih lepotcih.
»Švica je država z najbolj urejenim javnim prevozom, kar je razlog, da del Švicarjev lahko povsem lagodno shaja brez avtomobila. Če imaš otroke in družino sicer nastane problem, sicer pa lahko z javnim prevozom potuješ precej udobno in hitro,« zagotavlja Miran, a v isti sapi predstavi tudi drugo plat Švice: »Druga stran Švice pa so ulice, polne prestižnih avtomobilov. Kupna moč je namreč visoka, temu primerna pa je tudi izbira jeklenih konjičkov. Te je mogoče občudovati predvsem v urbanih središčih in mondenih smučarskih letoviščih. Porschejev 911 je tam toliko, kolikor je na slovenskih cestah Golfov. Vsi ti prestižni avtomobili se bohotijo v najzmogljivejših in najbolje opremljenih različicah, saj Švicarjem kupna moč to dovoljuje. Cene avtomobilov so primerljive s slovenskimi, le da ljudje v Švici zaslužijo nekajkrat več. Posledično je enostavneje dostopati do dobrih avtomobilov, a kot sem dejal, del družbe se s tem sploh ne ukvarja in uživa v javnem prometu.«
Preberite si še: David Urankar ne skriva, da se z njim noče več nihče voziti
Sam sodi v skupino nekje vmes. Čeprav se navdušuje nad dobro organiziranim javnim prometom, ga le poredko uporablja, saj se po mestu večinoma premika z Vespo. Teh je v Zürichu ogromno, saj skorajda ni skuterja, ki ne bi pripadal legendarni italijanski znamki Piaggo.
V zadnjem času je mogoče opaziti tudi porast električnih koles in skirojev, ki dobro mešajo štrene voznikom s svojo hitrostjo in neobzirnostjo.
Švicarje si Evropa pogosto jemlje za zgled, bodisi zaradi njihove pedantnosti, urejenost ali pa katerekoli druge stereotipne lastnosti. Kakšni pa so Švicarji za volanom, sploh napram Slovencem?
»Slovenski vozniki so se v zadnjih letih precej umirili, čeprav je na cestah še vedno prisotne veliko objestnosti. Te so se Švicarji skozi sistem uspeli znebiti. Objestneže spravijo s ceste na drugačne načine, kot smo vajeni pri nas. V malih okoljih policaji poznajo lokalne objestneže in jih s primernimi prijemi prisilijo, da se na cesti zgledno obnašajo. V Švici te hitro dobijo, če se čez umirjeno cono pelješ s 100 km/h na števcu. Menim, da bi bilo tudi pri nas to mogoče, če bi bila le volja,« je prepričan Ališič, ki ob tem pojasni, da se same kazni kaj dosti ne razlikujejo od slovenskih.
Za manjše prekrške v Švici ni potrebno odšteti veliko, za hude prekrške pa so kazni precej visoke. Pogosto tudi krute.
»Od odvzema avtomobila, do zapora. Usedejo se celo na tvoje premoženje, najbolj boleče pa je zagotovo to, da pred tvojimi očmi sprešajo avtomobil. To ni hec, zato hujših prekrškarjev ni.«
Sicer lastninjenje avtomobila v Švici ni nič dražje kot pri nas. Zavarovanje je kvečjemu še nekoliko ugodnejše, tudi obdavčitve avtomobilov so dokaj majhne (7,7 % DDV in 4% davka na motorna vozila). Strošek avtomobila tako ni visok, sploh v primerjavi s kupno močjo. Kljub temu se Švicarji ne odločajo za veliko število avtomobilov, glavni razlog pa so visoke parkirnine v mestnih središčih. Te se pogosto gibljejo nad 200 evri na mesec, kar je dokaj primerljivo tudi z Ljubljano.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol