Zastoji na slovenskih avtocestah – nerešljiva uganka?!
Slovenske ceste se vsako leto soočajo z vse večjimi izzivi, saj se prometna gneča in zastoji pojavljajo na skoraj vseh glavnih cestnih povezavah po državi, predvsem pa med konci tedna in poleti. Poročila o neznosnih zastojih so na slovenskih avtocestah in posameznih regionalnih cestah stalnica, še posebej na tistih, ki so turistično bolj obremenjene.
Preberite še:
Promet na slovenskih cestah se je v zadnjih letih močno povečal, kar velja tako za osebna kot za tovorna vozila. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je nedavno v oddaji Marcel prometne težave pripisala predvsem naraščajočemu številu vozil na avtocestah. "Naše avtoceste niso bile načrtovane za tako velik obseg vozil, kot se danes po njih vozi," je dejala Bratuškova, pri čemer je poudarila, da so bile ceste zgrajene v času, ko število vozil na cestah ni bilo niti približno tako visoko kot danes.
Namenjene manjšemu številu vozil
Slovenske avtoceste, zgrajene pred približno 50 leti, so bile namenjene precej manjšemu številu vozil, kar je v omenjeni oddaji izpostavil tudi izredni profesor na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete Matej Ogrin. Po njegovih besedah so bile ceste zasnovane za promet 30.000 vozil, z maksimalno kapaciteto 60.000 vozil na dan. Vendar pa so šele v zadnjih letih te številke postale realnost, kar močno obremenjuje obstoječo infrastrukturo.
K problemom na cestah prispeva tudi tovorni promet, ki dodatno obremenjuje že tako polne ceste. Ogrin je ob tej priložnosti opozoril, da se kapacitete novega avtocestnega pasu zapolnijo v petih do osmih letih, kar pomeni, da so po desetih letih prometne težave spet enake kot prej, z večjo obremenitvijo zaradi novih uporabnikov cest.
Tuji strokovnjaki so že ob odločitvi za gradnjo nacionalnega avtocestnega programa opozarjali, da bo promet čez Slovenijo naraščal hitreje, kot bo država lahko gradila nove ceste. Slovenija je pomembna tranzicijska država z glavnimi prometnimi potmi, kar pomeni, da je neizogibno, da bodo zastoji na cestah postajali vse bolj pogosti.
"Že danes vemo, da bodo prometni tokovi rastli hitreje, kot jih trenutna slovenska prometna politika rešuje, kar pomeni, da kratkoročnih, pa bojim se, da tudi srednjeročnih rešitev za zastoje ni," je povedal izredni profesor na Oddelku za geografijo.
Ob tem je tudi izpostavil, da Slovenija ni edina država, ki se sooča s takšnimi težavami. V poletnih mesecih, pa tudi v zimskih, so zastoji na prometnih poteh pogosti v mnogih alpskih državah, kjer ceste niso bile zgrajene za obvladovanje nihanja v prometu.
"Mislim, da ni realnih možnosti, da bo v naslednjih petih letih bolje," je med gostovanje v oddaji še dejala Bratuškova,
