Medtem ko v zimskem času z desko drvi po belih strminah, v poletnem sede v sedlo motorja in se prepusti neizmerni svobodi. Srebrni slovenski olimpijec, deskar Tim Mastnak, je velik ljubitelj konjičkov, tistih na dveh in tistih na štirih kolesih. Prvi so mu za odtenek ljubši, zato v njegovi garaži počivajo kar trije.
Odkrito priznava, da so prav motorji njegova velik ljubezen in veselje. Svoje motoristične začetke je preživel predvsem na enduro motorjih, ki so mu ljubi še danes. Prav poseben odnos ima do 1200 kubičnega BMW R9T, s katerim se nemalokrat zapelje tudi do morja. V zimskih mesecih veliko časa preživi v svojem avtodomu znamke Hymmer, ki ga pogosto parkira kar pod ledenikom, kjer potekata trening ali tekma. Vsakodnevno pa prisega na svojega Audija 5, s katerim včasih rad pritisne tudi na gas.
Tim, kaj je bilo prej, izpit za motor ali izpit za avto?
Najprej sem opravil izpit za avtomobil, pol leta kasneje še izpit za motor. Do motorjev imam namreč prav poseben odnos, so namreč moja velika ljubezen. Občutek ob vožnji z motorjem je nekaj prav posebnega. No, sem na sploh velik ljubitelj bencina. (smeh)
Po Instagramu sodeč imate kar nekaj dvokolesnih konjičkov?
Tako je, tri. Začel sem z enduro 125 kubičnim 4-taktnim motorjem, a bolj blago, toliko da sem se naučil. Zdaj sem presedlal na KTM exc 250. V garaži sta poleg tega še 1200 kubični BMW R9T, ki je odličen sopotnik za izlete na morje in naokrog, pa tudi caferacer BMW K100 letnik 84. Tega imam ob nedelja za krajše izlete do mesta, za na kavo. Največ ur brez dvoma napravim na enduru, kjer kilometrov morda ni toliko, zato pa si za vožnjo vzamem nekaj več časa. Se pa prav z vsakim izmed njih res rad vozim, saj je vsak zase nekaj posebnega.
View this post on Instagram
Koliko motorjev pa ste doslej v življenju zamenjali?
Uh, kar nekaj. Težko rečem koliko. Od enduro motorjev, pa do Triumphov,… Tudi moj oče je velik ljubitelj motorjev in ponosen lastnik Harley-Davidsona. Tudi tega rad občasno zajaham. Da pa bi sam imel enega, to pa mislim da ne. Sem še premlad. (smeh) Za krajše vožnje imam najraje BMW starodobnika, ki je predelava policijskega motorja. Sprva sem ga želel predelati kar sam, med zimo, ko mi časa že tako primanjkuje. (Smeh) Potem sem ga raje zaupal strokovnjakom, ki so upoštevali moj spisek želja. Imam ga že od samega začetka in mislim, da bo tako tudi ostalo. Nanj me namreč vežejo lepi spomini, pa tudi vrednost mu pridno raste.
Torej vam je bila ljubezen do motorjev položena v zibelko?
Lahko bi tako rekel. Tudi med zimo se namreč velikokrat sprehodim po garaži, pa motorje za »gušt« samo prižgem. Veste, motorje moraš imeti rad, če so ti v breme nima smisla. Sam uživam že medtem ko jih gledam.
Kater pa je vaš sanjski motor?
Uh, tu nimam posebnih želja. Dolgo sem si želel imeti BMW R9T, saj sem se vanj zaljubil že v prvi testni vožnji. Ko se mi je tako ponudila priložnost, sem jo sprejel z odprtimi rokami. Motor ima res neko posebno dušo. Pred tem je bil na mojem seznamu želja tudi Triumph. Se je pa moj okus skozi leta spreminjal. Starodobniki so mi bili od nekdaj všeč, potem pa sem prepogosto moral klicati avtovleko. (smeh) Zato sem se odločil za bolj zanesljiv motor in BMW R9T je pri tem kot nalašč.
Kako pa je razporejen vaš čas med motorjem in avtomobilom?
Na priprave na žalost ne gre z motorjem, zato avtomobil skozi vse leto ostaja moje primerno prevozno sredstvo. Pogosto pa poskusim sponzorske obveznosti ali treninge združit z motorističnim izletom. Velik del aprila in maja preživim na motorju, ob poletni vročini pa se raje zapeljem do Avstrije, kjer so temperature bolj prijetne kot na morju. September je tudi super mesec za motoristične podvige. Sicer če bi spremljali moje kilometre, bi me težko označili za motorista, se pa trudim, da na motorju preživim kar se da velik del prostega časa.
Ali torej užitek v vožnji bolj povezujete z motorjem kot avtomobilom?
Ne bom lagal, občutki na motorju so res nekaj posebnega. Uživam pa tudi v vožnji z avtomobilom, sploh če ni gneče in pretiranih omejitev. Veliko časa preživim na cesti, na leto tako naredim kar 50 tisoč kilometrov, zato je avtomobil pomemben del mojega vsakdana.
Na kaj pa ste pozorni pri izbiri avtomobila?
Predvsem mi je pomembno, da ima dušo, karakter. Da je funkcionalen in varen. Da nudi užitek v vožnji. Z Audijem sem tako našel odličnega partnerja na poti.
Kater avtomobil pa trenutno kraljuje v vaši garaži?
Audi A5 bencinar, ki sem ga dobil s strani avtohiše A2S. V prvi vrsti mi je pomemben tudi izgled, Audi pa je s svojimi linijami in formo resnično privlačen. Poleg tega me krogi v Audijevem znaku spominjajo na Olimpijske igre. Nič čudnega, do so mi všeč. (smeh) Je odličen avtomobil, tudi kar se udobja tiče. Odlično se obnese na snegu, kar mi veliko pomeni.
Verjetno je presunljiva tudi hitrost, ki jo avtomobil doseže. Za kater prekršek pa bi si najlaže prislužili kazen?
Uh, iskreno pri parkiranju. (smeh) Tudi omejitev 50 km/h mi je na nekaterih točkah v izziv spoštovati, zato se kaj hitro zgodi, da se znajdem na radarju. Na ta način sem dobil že kakšno točko, kar ni nič narobe. Kako že pravijo? Pravila so zato, da jih spoštujemo.
Kakšen tip voznika pa ste sicer?
Rekel bi, da umirjen. Na cesti me le s težavo spravite s tira. Le redko komentiram vožnjo drugih. Včasih na avtocesti potrobim, da se mi umaknejo, sicer pa se držim nazaj.
Torej se drugi radi vozijo z vami?
Slišal sem, da ja. Vožnjo znam prilagoditi sopotnikom, zato ne delam nepotrebnih sunkovitih gibov. Tako ljudje pridejo na cilj spočiti. Poleti pogosto vozim vse do Grčije, na dolgih poteh pa je bistvenega pomena, da ostaneš zbran.
Kaj pa vam na cesti lahko dvigne pokrov?
Če kdo vozi pod omejitvijo. Že tako so omejitve blage, zato vožnja z manjšo hitrostjo od predpisane res ni potrebna. Pa seveda to, da ljudje vozijo po levem pasu avtoceste in se ne umaknejo ob priliki.
View this post on Instagram
Verjamem, da ste prevozili že nekaj evropskih držav. Kater stil vožnje pa vas je najbolj presenetil?
Joj, Turčija. Istanbulski promet je dogodivščina, ki si jo bom zapomnil za vse življenje. Pravila, kot da jih ni. Čakali smo sredi križišča, drugi pa so vozili mimo, kot da semaforja sploh ni. Tam res velja zakon močnejšega. Tudi v ostalih bolj eksotičnih deželah opaziš drugačno vozniško kulturo. Še na kakšnem grškem otoku se lahko čudiš nad načinom vožnje.
Kaj pa starodobniki? So ena izmed vaših šibkih točk?
Joj, ne. Nikoli mi niso bili kaj dosti zanimivi. Do Forda Mustanga ne skrivam simpatij, ljub mi je morda tudi kakšen star Porsche 911, ampak tu se pa bolj kot ne konča.
Kaj pa vaš sanjski avtomobil? Neodvisno od cene.
Težko vprašanje. Že od nekdaj mi je ljub Audi RS6, ki je tako družinski kot tudi športen avtomobil. Če pa lahko sanjam, bi imel kakega Buggati Chirona. Ne bi se ga branil. (smeh)
Na Instagramu sem zasledila tudi avtodom. Kako pogosto vam pride prav?
Z avtodomom opravim večji del jesenskih priprav, pa tudi na tekme po Evropi se odpravim v njim. V avtodomu preživim velik del časa, tako poleti kot pozimi. Avtodom je res prima! Zelo sem hvaležen sponzorju avtohiši AC Glavan, ki me je razveselil s Hymerjem. Ta način potovanja mi je zelo ljub, saj sem že v mlajših letih rad kampiral. Pogosto se na tekmo ali trening zapeljem kar z avtodomom, kar je super, ker ni nepotrebnega pakiranja. Avtodom pustim pod progo ali ledenikom, kar ima številne prednosti. Edinole za pot v Švico ga pustim doma, že zaradi procedure na meji. (smeh)
Torej promovirate uporabo avtomobila tudi izven poletne sezone?
Seveda. Sam večkrat avtodom uporabljam pozimi kot poleti. Zima ima svoj čar. Ni ga lepšega, kot parkirati avtodom na 2600 m, pod ledenikom. A kaj, moraš biti tip za to. Jaz sem.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol