To je pokopališče, kjer bi marsikdo zase našel kaj uporabnega

12. 5. 2022 | Nika Arsovski
Deli
To je pokopališče, kjer bi marsikdo zase našel kaj uporabnega (foto: Instagram/Matt Emmett)
Instagram/Matt Emmett

Če boste kdaj obiskali švedsko skupnost Bastnäs, boste naleteli na nenavaden prizor. Majhen zaselek namreč obkroža na stotine pozabljenih avtomobilov, ki so jih sem pripeljali v sredini minulega stoletja. Za »pokopališčem« se skriva zanimiva zgodba, vse skupaj pa sta zakuhala brata Ivanson. 

V švedski divjini, nekje med Oslom in Stockholmom, se nahaja pravo pravcato pokopališče avtomobilov. Sem so jih pripeljali med 1940 in 1960, dandanes pa stojijo postrojeni med tamkajšnjimi drevesi, čeznje pa se je obrasla okoliška narava. »Kaj za vraga so potrebovali toliko avtomobilov,« je vprašanje, ki si ga marsikdo zastavi ob pogledu na fotografije kraja, ki je zaradi svoje specifike dobil kar naziv »pokopališče avtomobilov«. Odgovor je dokaj enostaven.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Historic Architecture & Ruins (@forgottenheritage)

Cvetoč posel v sredini 20. stoletja

V sredini minulega stoletja je bil uvoz novih avtomobilov na Norveško prepovedan oz. zelo okrnjen, po drugi strani pa je bil dovoljen uvoz rezervnih delov. Tako je zacvetel posel, ki sta se ga lotila tudi brata Ivanson, sicer lokalna mehanika, ki sta vodila delavnico v 50-ih letih minulega stoletja. Izkoristila sta svojo pozicijo med Oslom in Stockholmom, da sta uvozila vrsto avtomobilov in nato naprej prodajala njihove rezervne dele. Ljudje so namreč prihajali z vseh koncev regije, saj so bili novi rezervni deli takrat tako dragi, da si jih praktično niso mogli privoščiti. Avtomobile so tako v Bastnäsu oklestili delov in le te poslali naprej na Norveško, kjer so vozilo ponovno sestavili skupaj ali pa uporabili kot rezervne dele. Tako je v švedskem gozdu ostal le avtomobilski »pleh«.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Historic Architecture & Ruins (@forgottenheritage)

V 80-ih letih so Norvežani sprostili uvozne pogoje in nekoč cvetoč posel je počasi dočakal svoj konec. Tako je v gozdu ostalo več kot tisoč avtomobilov, od Saabov, Volvov, Volkswagnov do Mercedesov, kraj pa se je spremenil v pravi muzej na prostem, ki ga počasi prerašča narava.