Ta nekdanji smučar je naprej vozil slavnega Jugota, kasneje prave avtomobilske zverine, danes pa vozi to…

Nekdanjega smučarja Reneja Mlekuža sem ujela ravno nekaj dni zatem, ko se je z boljšo polovico vrnil iz Dolomitov. Dnevi polni kolesarjenja in prekrasnih pohodniških poti, sonca ter narave. Iz pogovora je bilo razbrati Renejevo navdušenje nad bivanjem na štirih kolesih, ki ti omogoča, da prespiš le lučaj stran od najlepših jezer in najboljših pohodniških poti. Prav ima, le kaj je lepšega, kot hotel pod zvezdnatim nebom, v osrčju neokrnjene narave?

Ta nekdanji smučar je naprej vozil slavnega Jugota, kasneje prave avtomobilske zverine, danes pa vozi to… (foto: Osebni arhiv) Osebni arhiv
26. 8. 2022

Te dni večina ljudi potuje na jug, vi ste izbrali zahod. Kakšni so vtisi po počitnicah v Dolomitih?

Krasni! Priznam, to je bil eden boljših dopustov doslej. Z leti namreč vse težje prenašam vročino, zato mi je bila temperatura v Dolomitih pisana na kožo. Čez dan smo imeli prijetnih 25 °C, ponoči pa se je shladilo tako, da si brez težav zaspal. Že tako so mi ljubše aktivne počitnice, na plaži lahko poležavam le kak dan ali dva, potem pa se mora nekaj dogajat. V Dolomitih je vsak dan dogodivščina, akcija. En dan kolesariš, drug dan hribolaziš. Kombinacija vseh omenjenih faktorjev je zaslužna, da je bil to eden boljših dopustov.  

Kakšen pa je občutek, po tednu dni potovanja z bivalnim kombijem oz. avtodomom?

Super. Potovala sva s kombijem, ki je doživel temeljito predelavo podjetja Robeta Mobil, katerim se lepo zahvaljujem za to doživetje. Enega vodilnih podjetij v tem spektru v Evropi.

Z vožnjo nisem imel velikih težav. Kombijev sem vajen še iz časa smučarske kariere, zato sem brez težav obračal tudi na parkiriščih. Sicer pa ti kombi omogoča, da se ustaviš kjerkoli. Če ti je všeč, ostaneš, sicer nadaljuješ svojo pot. Malica je ves čas na dosegu roke, prav tako pa tu nudi veliko mero svobode in udobja hkrati.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Rene Mlekuz (@renemlekuz)

Torej vam je bil način potovanja pisan na kožo?

Absolutno! Kombi, ki sva ga imela, je kot nalašč za dve osebi. Na voljo so tudi večji, primerni za družine, a ga nisva potrebovala. Ta je bil idealen za par. Način potovanja mi je resnično blizu, kje pa res, da mi ob vročini na morju verjetno ne bi več bilo tako prijetno.

Ste večinoma spali v kampih?

Odvisno, nekaj noči sva preživela v kampih, spet druge pa na parkiriščih. Tam ni prepovedano parkirat avtodomov, a tudi izrecno dovoljeno ne. (smeh) Če sva se odločila za to, da bova »spala na črno«, sva kombi parkirala zraven kakšnega avtodoma, za vsak slučaj. Kakšne tri noči pa sva preživela tudi v kampi, največ kar v vasici La Villa, le kilometer stran od cilja veleslaloma za svetovni pokal v Alta Badii. Lušten majhen kamp, ki ima vse, kar popotnik potrebuje in predstavlja dobro izhodišče za izlete.

Vam je to območje poznano še iz časov smučarije?

Ja mi je, vendar se nisva odločila tja odpotovati zaradi tega. Za izlet v Dolomite sva se odločila, ker se nama podijo po mislih že nekaj časa. Nudijo dobre možnosti za pohodništvo in kolesarjenje, pa lepe razglede in naravo. Predvsem pa izjemno hrano!

Kaj vse pa ste si ogledali? Lahko katero izmed znamenitosti priporočite tudi našim bralcem?

Vsekakor Lago di Sorapis, eno najbolj turkiznih jezer daleč naokrog. Pa seveda znamenito goro Tre Cime, znano po svojih treh vrhovih, ki so zaščitni znak Dolomitov. Pot je zelo lepa in praktično nezahtevna.

Če vam je ljubo gorsko kolesarjenje pa ne spreglejte Selle Ronde, znane ture, ki jo je mogoče tudi presmučati. V kopnem pa predstavlja kar 60 km dolgo pot, ki jo je mogoče prevoziti tudi s kolesom. Bodisi v smeri urinega kazalca ali v nasprotni smeri. Pri prvi je več spustov, saj vzpone premaguješ s pomočjo sedežnic in gondol, pri drugi pa malo bolj švicaš.

Glede na dobro izkušnjo, bi imeli tudi lasten kombi za take priložnosti?

Seveda, čeprav, da bi ga dodobra izkoristil, bi moral na poti preživeti vsaj dva meseca. Jaz pa dveh mesecev dopusta nimam. (smeh)

Morda se nekoč v prihodnosti pokaže možnost, do takrat pa si ga bom zagotovo še izposodil.

Tudi sicer veliko časa preživite na cesti?

Res je. Prepričan sem bil, da se bo po koncu smučarske poti moje življenje umirilo, pa ni tako. (smeh) Ker sem v službi alpske smučarske reprezentance, sem pozimi veliko na poti, zavoljo treningov in tekem. Tudi kadar sem doma, veliko časa preživim v avtomobilu. Včasih si želim, da mi vsaj kak dan ali dva ne bi bilo treba sesti za volan.

Kater avto trenutno vozite?

Zdaj imam že tretjega Forda, S-Maxa. Kupil sem ga, ko se mi je rodila hči Lia. Tega je 13 let. Z novo družinsko članico smo potrebovali več prostora, pa velik prtljažnik za voziček, smuči in vse potovalke. Moj Audi A4 je tako postal premajhen, zato sem iskal očem prijaznega enoprostorca z dobrimi voznimi lastnostmi.  

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Rene Mlekuz (@renemlekuz)

Veliko smučarjev tudi po koncu smučarske kariere ostane zvestih Fordu. Ravno zadnjič je to potrdil tudi Tone Vogrinec, ki prav tako prisega na Forde.

Meni je Ford blizu, zanesljiv in varen. Nikoli nimam težav z njim. Je udoben za vožnjo, prostoren. Čeprav je enoprostorec ima številne lastnosti športnega avtomobila. Je pa res, da bi, če bi bil samski in ne bi imel družine, izbral še bolj športen avtomobil.

Potem pa bi bila težava, kam pospraviti športno opremo.

Res je, potem bi verjetno potreboval kar dva avtomobila. (smeh)

Kakšni pa so vaši spomini na smučarske čase in z njimi povezane vožnje?

Ko sem bil športno aktiven smo več ali manj potovali s kombiji oz. enoprostorci. Največja prednost tega je bila, da si na cilj prišel varen in spočit. Vožnje je bilo res ogromno, poleg tega smo v prtljažnik morali pospraviti vse športne rekvizite, ki jih v alpskem smučanju ni malo.

Za privat vožnje sem imel dolgo časa športne avtomobile, saj se s kolesarjenjem nisem kaj dosti ukvarjal, pa tudi družine še nisem imel. Pomembno mi je bilo, da je prostora dovolj za kovček ali dva, potem pa samo gas!

Kater je vaš sanjski avtomobil?

Audi RS6. Prepričata me hitrost in oblika. Že dlje časa so mi všeč tudi Audiji. Nekaj sem jih v življenju tudi že imel. RS6 ima fenomenalno obliko, priložnosti za vožnjo pa še nisem dobil. Sem pa zato prebral veliko avtomobilskih testov in po tem sodeč je avto prava zverina.  

Kater pa je bil vaš prvi avtomobil?

Jugo Coral 65, vinsko rdeče barve. Prvi avtomobil sem podedoval, potem pa sem ga vozil kaki dve sezoni. Na avtomobil imam res vrhunske spomine, pa ne zaradi avta samega, temveč obdobja kot takega. Svoboda, vozniški izpit,… To je bil zame povsem nov svet. Potem sem kaj hitro dobil svoj prvi sponzorski avtomobil.  

Kaj vas na cesti najhitreje spravi ob živce?

Predvsem vozniki, ki niso pri stvari. Tisti, ki delajo vse drugo, od brskanja po telefonu, do friziranja. Pa tudi kakšni objestni vozniki, ki gredo čez vsa trupla, da bodo le pet minut prej na cilju.

Za kaj pa bi si sami najlaže prislužili kazen?

Prehitra vožnja je kar pri vrhu mojega seznama. Čeprav dandanes ne divjam več tako kot v najstniških letih. Pa morda zavijanje čez polno črto.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Rene Mlekuz (@renemlekuz)

Tudi sicer ste ves čas v gibanju. Zadnje čase vse pogosteje na kolesu. Poveste kaj več o tem?

Kolo je zame že tretjo sezono moj najljubši hobi. V preteklosti sem dolgo časa imel motorje, bodisi cestne ali motokros, po očetovi nesreči pa sem vse prodal. Kmalu sem si spet kupil motor, a ga kaj hitro prodal in zamenjal za enduro kolo. To mi pričara prav takšne užitke, kot sem jih poprej čutil na motokros motorju.

Imam kar nekaj prijateljev, s katerimi se na kolesu tudi družimo. Letos sem si omislil še električno kolo, kar mi je odprlo še dodaten svet. Zdaj naredim v dveh urah kar dvakrat več kot prej. Je pa res, da kolesa nimam zato, da bi dobil kondicijo, temveč mi predstavlja predvsem užitek.

Preberite si še: To je razlog, zakaj se je Branko Oblak poslovil od svojih Mercedesev

Imata z boljšo polovico oba električno kolo ali ona s klasičnim sopiha za vami?

Ja, Urša je že pred menoj kupila električno kolo, tako sem bil lani jaz tisti, ki je sopihal za njo. (smeh) Letos sva oba opremljena z električnim kolesom, le da ona ne mara preveč »trailov« ampak se raje vozi po brezpotjih. Sem jo pa v Dolomitih pripravil do tega, da je šla na Sella Rondo, kjer je ogromno divjih poti. Prav ponosen sem nanjo, saj je zdržala vseh 60 km.

Pa za konec dopuščate možnost, da boste kdaj še sedli na motor?

Seveda, zagotovo bo v moji garaži spet pristal kakšen. Sem odvisnik od bencina. Ko si enkrat zastrupljen, poti nazaj ni več. (smeh)