Simpatična Tjaša Fifer dokazuje, da enduro še zdaleč ni le domena moškega spola. Svetlolaska je prvič sedla na motor, ko so se njene noge komajda dotikale tal. To je bila ljubezen na prvi pogled, vse odtlej pa njena predanost do motociklizma le še zori in se krepi. Danes brez težav dohaja tudi izkušene moške tekmovalce, po izjemni sezoni 2021 pa je na pragu nova, v kateri si Tjaša obeta novo bero uspehov.
Pri petih letih sta jo na prvi motor posedla oče in brat, velika motociklistična navdušenca, ki sta v deklici že takrat videla veliko strast po vožnji na dveh kolesih. Nista se motila. Tjaša je dobila majhen rumen motor, s katerim je komajda dosegla tla, pri šestih letih pa se je s čelado na glavi že ponosno vozila v šolo. Motor je tako postal njen življenjski sopotnik. Ko je »Rumeni Kitajec«, kakor danes sama šaljivo poimenuje svoj prvi motor, postal premajhen, si je omislila drugega. Ker se zaradi najrazličnejših razlogov ni mogla posvetiti motokrosu, je vse svoje moči usmerila v nogomet.
Pregovorno moški športi so ji že od nekdaj blizu. Najprej je nekaj let trenirala s fantovskimi sekcijami, kasneje pa se pridružila ženski sekciji v Mariboru. Kljub rosnim letom je kaj kmalu že zaigrala v prvi postavi, saj je pokazale izjemen potencial, nogometne sanje pa je kaj kmalu razblinila poškodba kolena.
Dejstvo, da ji je poškodba preprečila neverjetno priložnost, naslednji dan bi se namreč morala pridružiti pripravam slovenske ženske reprezentance na Madžarskem, jo je strlo. Zaspala je s solzami na licih, z obrazom zakopanim v blazino. Potreboval je nekaj časa, da se je spravila nazaj na noge. Po rehabilitaciji se je vrnila na nogometne zelenice, a kaj kmalu spoznala, da je bila poškodba prehuda. Takrat je »kopačke« obesila na klin in ponovno sedla na motor.
Brez bratove podpore ne bi šlo, kaj kmalu so njeno veliko ljubezen prepoznali tudi starši in jo na njeni poti podprli. Pa vendar tudi na njeni motoristični športni poti ni šlo brez poškodb. Po začetnih sezonah v motokrosu, kjer si je s pomočjo dobrih rezultatov priborila lepo število sponzorjev, je sledila nova poškodba. Ko se je 2019 po operaciji vrnili nazaj na motor je bila ponovno na začetku. Kljub odsotnosti sponzorjev si je zagotovila naslov državne prvakinje v slovenskem Cross Countryju, pripadel ji je naslov tudi v avstrijskem. Ob očitnem pomanjkanju konkurence je presedlala na Ekstreme Enduro.
"Zakaj bi človek, ki se ima rad, to počel?!"
»K temu so me spodbudili fantje, s katerimi sem se z motorjem vozila naokrog. Prepričali so me, da iz motokrosa presedlam na enduro motor. Tako sem trenirala kar z njimi in enduro mi je resnično prirasel k srcu. Marsikdo, ki tega ne spremlja bi si misli, češ, zakaj bi človek, ki se ima rad, to počel,« v smehu razlaga Tjaša.
»Zame pa je ta disciplina nekaj posebnega, čeprav zahteva veliko truda, vztrajnosti in moči. Gre za zahtevno dirkaško preizkušnjo, v kateri na dan prevoziš več kot 120 km, na poti pa so postavljene ovire, hlodi, vse mogoče stvari. Med dekleti sem bila ves čas vodilna, tudi med fanti pa sem dosegala lepe uvrstitve in se uvrščala nekje okrog 10. mesta.« Lani se je udeležila tudi dirke Red Bull Romaniacs, kjer je v šestdnevni dirki slavila med 110 fanti. Zmaga pa ni prišla le z dobro fizično pripravljenostjo, temveč sočasno z odlično zmagovalno mentalno formo. Ta bo letos še nadgrajena, saj se je Tjašini ekipi pridružil tudi športni psiholog.
Sezona 2021 je bila prelomna, Tjaša pravi kar udarna, z več vidikov. Iz kategorije Bronz v disciplini cross country je presedlala v Silver, ki je le nivo nižje od zadnje gold kategorije. Slavila je tudi v moški konkurenci, s kar 13 točkami prednosti. »Vozila sem številne dirke med fanti, kar mi je dalo dodatno mptivacijo in potrdilo z rezultati.« pojasnjuje Tjaša. Poleg športnih uspehov si je lani prislužila tudi naziv Motošportnice leta, kar ji predstavlja veliko motivacijo za naprej. Vsi dosežki so jo je še bolj spodbudili k profesionalnemu nadaljevanju poti. Letno tako na motorju preživi priblizno 300 ur, z vsakim letom bi temu rada dodala še kakšno več. Koliko, se bo pokazalo že letos. V začetku maja jo namreč čaka svetovno prvenstvo v disciplini Enduro GP women, ki je kombinacija motokrosa in endura. Cilj? Postati svetovna prvakinja!«
View this post on Instagram
S Tjašo smo se ujeli tik pred prvo dirko sezone. S pripravami je pričela že oktobra v telovadnici, vse skupaj pa je nekoliko otežila poškodba hrbta, zaradi katere je bilo potrebno vaje nekoliko prilagoditi. Sprva je zaradi močnih bolečin s težavo naredila že sam korak, sčasoma pa so poškodbo uspeli sanirati. Z decembrom se je začela smučarska sezona. Da bi nekaj zaslužila je tako večji del časa preživljala na belih strminah in učila v smučarski šoli, večere pa preživljala v telovadnici. Na motor je prvič sedla že 13. februarja, dan po tem, ko je končala s smučarsko sezono.
Iz pancerjev naravnost v motokros čevlje
»Iz pancerjev sem takoj skočila v motokros čevlje,« pojasnjuje Tjaša, katere sopotnica je italijanska Beta – le to je sponzorsko prejela od Betamotor Adriatic Slovenija/ infinit - in nadaljuje: »Moja življenjska želja je priti v tovarniško ekipo. Beta mi je pisana na kožo in ostajam ji zvesta. Na motorju se počutim odlično, sva že utečen par. Je pa res, da za konkurenco zaostajam kakšen mesec in pol, prav po zaslugi smučanja. Ker je januarja v Sloveniji sneg, ni priložnosti za motociklistične treninge. Poleg tega moram kar se da optimalno razpolagati z denarjem. Kljub temu me ne skrbi. Vsako leto mi je kakšna ovira stala na poti, a sem jo vsakič znova uspešno preskočila. Lani smo tako aprila komajda nastavili motor in to dva meseca pred tekmo mojega življenja. Kondicijsko sem dobro pripravljena, zato me ne skrbi. Tudi s konkurenco se ne ukvarjam.«
Njen največji navijač ostaja brat, tik za njim pa starša, prijatelji in celoten okoliš. Po koncu dirke Red Bull Romaniacs so jo tako vaščani in domači presenetili ter pričakali kar pred domačim pragom. Manjkala ni niti glasba, zabava pa se je nadaljevala dolgo v noč. »Ne morem povedati, koliko mi to pomeni. Morda se to na prvi pogled ni videlo, saj sem bila utrujena od 15 urne vožnje iz Romunije, a vseeno, bila sem neverjetno hvaležna,« potrdi Tjaša. Tovrstna podpora ji pomeni še toliko več, saj so obeti pred novo sezono veliki.
Čeprav se rada prepusti toku in se ne obremenjuje s pričakovanji, iskreno prizna, da je želja kar nekaj. »Letošnjo sezono bom na Red Bull Romaniacs nastopila še v višji kategoriji, kar bo velik preskok zame. Sem dovolj sposobna, da to odpeljem in pridem do cilja?! To bo dobrodošla preizkušnja, ki bo pokazala, s kakšnega testa sem. Poleg tega je cilj tudi ta, da se na svetovnem prebijem med prvo peterico. Bomo videli,« s samozavestjo napove motonavdušenka, ki je lani nastopila tudi na kolesarskem Enduro prvenstvu in se veselila zmage na kar dveh dirkah.
Zmerljivke ji ne pridejo več do živega
Biti pri miru, ni njena domena. V Sloveniji med svojim spolom praktično nima konkurence, zato najbolj uživa v tekmi z moškimi sotekmovalci. Te so tako postali njena konkurenca. In kako oni gledajo na dekle, ki jih spretno prehiteva na progi? »Vsako leto je boljše. Potrebovala sem nekaj let, da sem si pribodila njihovo spoštovanje. Med njimi se res dobro počutim, saj me ne dojemajo več le kot punco, temveč tudi nekoga, ki se lahko kosa z njimi. Seveda pa včasih trpi tudi njihov ego in pade kakšna beseda s priokusom, a sem se sčasoma naučila, da jih ne jemljem več k srcu. Želim peljati svojo zgodbo in ne dovolim, da bi mi kdo to preprečil,« odločeni zaključi Tjaša, o kateri lahko več izveste tudi na njeni novi spletni strani tjasafifer.com.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja