Ob besedi medeni tedni večina pomisli poročne klišeje, na peščene plaže Maldivov, bujne palme na Sejšelih ali ljubke hišice na vodi prestižne Bora Bore. Le redki si predstavljajo pustolovsko popotovanje po Južni Ameriki, spanje v malem Mitsubishiju, občasno kar na parkiriščih, raziskovanje Nove Zelandije in za konec romantičnega Balija. Prav za to različico poročnega potovanja sta se odločila Blue Marble Vagabonds, Sandra in Bojan.
Čeprav sta na začetku kolebala med Azijo in Latinsko Ameriko, sta na koncu izbrala slednjo. V Aziji sta bila namreč že večkrat, Latinska Amerika pa ju je privlačila že vrsto let. Sandra je pred tem že obiskala Peru, kjer je v dveh mesecih dodobra izkusila tamkajšnjo kulturo in življenje.
»Sama tudi govorim špansko, tako da sva se potem odločila, da greva proti zahodu in narediva krog okoli frnikole. Namreč poleg Latinske Amerike sva obiskala tudi Novo Zelandijo in zadnji mesec poročnega potovanja preživela na Baliju v Indoneziji,« o svoji medeni pustolovščini pripoveduje Sandra, ena polovica dua, znanega pod imenom Blue Marble Vagabonds (že takrat trio, saj ju je doma čakal kuža Nano, kaj kmalu pa se bo ekipa povečala še za eno kosmatinko).
V 328 dneh sta obiskala tri kontinente in 16 držav, o svojem popotovanju okrog sveta sta spisala tudi obsežen članek, ki ga najdete na njunem blogu.
Kako raziskovati Južno Ameriko? Javni prevoz ni najbolj zanesljiv, taksiji dragi,… Prvotna ideja o tem, da bosta naokrog potovala kar z nahrbtniki, se je kmalu spremenila v nakup prevoznega sredstva. S tem sta se sicer poigravala že pred odhodom, a je bilo za načrtovanje, zaradi nenadne zaroke, bolj malo časa:
»Z idejo o kombiju sva se poigravala še pred potovanjem, saj nama je bilo najtežje doma pustiti psa. A ker sva se za potovanje odločila zelo na hitro, sva imela le nekaj mesecev časa za organizacijo poroke, obveznosti v službi in druge projekte, tako da za načrtovanje potovanja pravzaprav ni ostalo nič časa. Zato se nama je v nekem trenutku zazdelo, da je nakup avta tako ali tako preveč zapletena zadeva in sva se odločila, da greva potovat kot običajno – z nahrbtniki. Pa sva že Mehiki ugotovila, da sva naveličana dolgih poti z avtobusi in omejitev pri raziskovanju. V Gvatemali pa sva potem začela raziskovati druge možnosti in ugotovila, da je nakup kombija precej preprost.«
View this post on Instagram
Svoje popotovanje sta začela na Kubi, od tam sta se odpravila v Srednjo Ameriko, ki sta jo prečesala kar z nahrbtnikom na ramenih. Ideja, da bi kombi kupila v Kolumbiji, se je izjalovila, saj nista našla primernega, zato sta iz Kostarike letela v Čile, kjer sta vendarle prišla do rabljenega kombija.
»Nanj sva v Santiagu čakala še nekaj tednov, saj sva morala počakati, da se popotniki, od katerih sva kombi kupila, vrnejo iz Patagonije. Potem pa sva se z njim odpravila v Argentino in preko vzhodne obale vse do najbolj južnega mesta na svetu, argentinske Ushuaie. Nazaj sva se vračala navzgor ob meji s Čilom, pri čemer sva raziskovala tako argentinsko kot čilsko Patagonijo,« o epski dogodivščini pripoveduje popotnica.
Preberite si še: Pokukali smo v notranjost avtodomov 5 svetovnih zvezdnikov. Ne boste verjeli, kaj so si privoščili!
Zatem sta skočila še na Velikonočni Otok, pri tem pa kombi pustila varno na celini, od tam pa pot nadaljevala čez SZ Argentino v Bolivijo. Tam sta preživela mesec dni, skočila še v Peru, nato pa je sledila vrnitev v Čile. V prestolnici Santiago sta kombi po petih mesecih prodala naslednjemu popotniškemu paru.
O Južni Ameriki se širi vrsta govoric, vsekakor pa ne sodi med najbolj varne celine na svetu. A očitno so predstave daleč od resnice. »Južna Amerika je po najinih dosedanjih izkušnjah najbolj prijazna za kampiranje na divje, kjer je tudi v večini držav takšno kampiranje uradno dovoljeno, prostora pa več kot dovolj,« izpostavi sogovornica.
Gneče namreč ni, sploh ne takšne ,kot jo poznamo iz evropskih kampov. Tudi sicer prostorov za kampiranje ni veliko, zato je po njenem mnenju tovrsten način potovanja še toliko bolj enostaven. Tako sta pogosto prenočila kar na parkiriščih, pogosto pa na idiličnih kotičkih južnoameriške celine. Pri tem sta si pomagala z aplikacijo iOverlander, na kateri si popotniki izmenjujejo informacije o primernih kotičkih za spanje, pa tudi o mehanikih in popravilu itd.
Vsake nekaj dni sta se ustvarila tudi v kampu, se udobno stuširala, ob deževnem in hladnem vremenu pa sta prenočila tudi v kočah oz. hostlih.
Južna Amerika se je po njunih izkušnjah izkazala za izredno varno deželo za odkrivanje na štirih kolesih, sploh so ju prepričala manjša mesteca in podeželje. Kot nagajivo pripomnita, bi največjo neravnost lahko predstavljala kvečjemu puma.
V večjih mestih sta raje izbirala zaščitena parkirišča, tudi sicer pa sta se posluževala nekaterih varnostnih tehnik, kakršne so ključavnica na volanu, dodatne ključavnice na vratih itd. Slabih izkušenj nista imela, nekoliko neugodna izkušnja se jima je pripetila le v Boliviji:
»Edina nekoliko nelagodna situacija se je pripetila v Boliviji, ko smo še z enim parom, ki je prav tako potoval s kombijem, spali ob nekem jezeru. Sredi noči smo zaslišali motor avtomobila, nakar se je do nas pripeljal džip in v nas usmeril reflektorje. Pričakovali smo, da bo kdo prišel trkat na vrata in da bomo morda tarča ropa, a so po nekaj minutah ugasnili luči in odpeljal naprej. Potem smo se seveda tudi mi preventivno odpeljali na drug kraj.«
View this post on Instagram
V sem tem času, ki sta ga preživela na poti, se je nabrala lepa bera zgodb in nepozabnih spominov. Od nekoliko bolj nerodnih trenutkov, ko je med prečkanjem reke v Boliviji, kombi ostal sredi reke, nakar sta morala poiskati pomoč, da so ga izvlekli ven, do prečkanj meje med Čilom in Argentino. V Čile namreč ni dovoljeno vstopati s svežimi živili, kakršna so zelenjava, sadje, med, rozine itd., zato sta pred mejo dostikrat kuhala zelenjavne omake in se sladkala s sadno kupo.
»Dogodivščin je bilo polno, od takšnih nepozabnih kot je spanje na dolgih peščenih obalah Čila, v prelepih nacionalnih parkih Patagonije in pa trije dnevi, ki smo jih preživeli na največji slani puščavi na svetu. Tam smo bili čisto sami in kljub nočnim temperaturam globoko pod ničlo, je opazovanje mlečne ceste na nebu najbrž en izmed najlepših trenutkov v življenju,« se spominja Sandra.
Seveda pa izkušnja vandranja s kombijem po brezpotjih Južne Amerike ni za vsakogar. Za začetek Sandra in Bojan predlagata vsem, ki se s to idejo spogledujejo, da se odpravijo na krajša potovanja po Evropi. Le tako boste namreč ugotovili, če vam je tovrsten način življenja resnično všeč.
Preberite si še: Ta superzvezdnik z Youtuba ima v garaži kar 11 avtomobilov, a vsaj po obliki eden zasenči vse ostale
»Namreč slike s ključnikom #vanlife na Instagramu dostikrat ne prikazujejo realnega stanja. Vsak način potovanja ima svoje prednosti in slabosti, in slednje pri takem tipu potovanja lahko pomeni na primer spanja na bencinski črpalki in besno iskanje stranišča, ko se zbudiš na mestnem parkirišču, ali pa počena guma sredi Argentine, ko je najbližji kraj oddaljen več ur vožnje,« za konec na srce polagata popotnika, ki ob tem priporočata tudi vsaj osnovno mehanično znanje, zadostno mero opreme in trezno glavo.
Kljub vsem neprijetnostim, ki vas morda doletijo na poti, pa svoboda pri raziskovanju in spanje pod milijoni lesketajočih se zvezd, pogosto odtehtajo še tako neprijetne izkušnje.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol