Dandanes se v nogometu obračajo vsote, o katerih so nekoč nogometaši lahko le sanjali. Kljub temu, pa so nogometaši že pred desetletji s svojimi jeklenimi konjički na cesti pošteno izstopali. Eden najuspešnejših slovenskih nogometašev vseh časov Branko Oblak se za avtomobile kaj dosti ni menil, saj se je pri nakupu zanašal predvsem na zdrav razum, ne glede na to, pa je v njegovi garaži pristala čedna paleta avtov.
Branko Oblak je legenda slovenskega nogometa, saj je svoj čas branil barve splitskega Hajduka, pa tudi nemških velikanov kot sta Schalke in münchenski Bayern. Zdaj se giblje precej dlje od nogometnih zelenic, za najin pogovor sem ga namreč ujela kar med pohajkovanjem po bližnjem gozdu.
Velikokrat je govora o nogometaših in njihovih prestižnih avtomobilih. Podpisali ste pogodbo, vredno 350 tisoč nemških mark na leto. Za deset tisočakov je bilo v tistem času mogoče kupiti praktično katerikoli avtomobil. Kater avto pa ste sami vozili, ko ste podpisali pogodbo z Bayernom?
Ko sem bil tretje leto v Schalkeju, sem si kupil močnega Mercedesa, ki pa je bil po drugi strani tudi precej potraten, zato sem ga že čez pol leta brez slabe vesti prodal. Na 100 km je namreč kuril več kot 20 litrov. Zatem sem kupil Volkswagna, kabrioleta, za ženo, a sem se nato z njim vozil kar sam. Ko sem igral v Avstriji, sem si kupil prvega Volva, karavana. Izjemno uporaben in dober avtomobil, za katerega me je takrat prepričal dober kolega.
Uh, kar precej avtomobilov sem v življenju zamenjal, a sem nanje že malo pozabil. Nekaj časa sem imel celo Renaulta 5, ki sem ga prav tako kupil za soprogo. Bil je avtomatik, naravnost iz tovarne v Novem mestu. Ko se je rodil otrok sem si omislil priljubljenega Citroena DS, tako imenovano žabo. Kupil sem si tudi Alfo Spider, to pa še zdaleč ni bila edina Alfa v moji garaži. Ko sem namreč prestopil v Hajduk, sem si prav tako kupil Alfo.
Ste potemtakem ljubitelj znamke Alfa Romeo?
Ne, niti ne. Alfe so bile tisti čas izjemno v modi. Sam se ne spoznam kaj dosti na avtomobile, ker pa so me Alfe prepričale s svojo vztrajnostjo in vzdržljivostjo, sem si omislil eno, dve,… Prepričale so me tudi cenovno.
Kaj pa vaš prvi avtomobil? Ste denar odšteli sami ali ste ga podedovali?
Moj prvi avtomobil je bil Fiat Sport coupe, ki sem ga kasneje prodal učiteljevem sinu na grafični šoli. Nobel avtomobil, z lesenim volanom.
Nekoč ste dejali, da se pri Schalkeju niste se kaj dosti menili za avtomobile? Avto za vas ni bil neke vrste statusni simbol?
Ne, daleč od tega. Avtomobili so mi že od nekdaj všeč, sploh avti italijanskih avtomobilskih znamk. No, všeč so mi tudi nemški. Pri Schalkeju sem si, kot omenjeno, kupil Mercedesa, potem sem presedlal na Alfo, ki je bila precej bolj običajna za tiste čase. Zakaj sem to storil? Da sem imel mir pred soigralci!
Vam Nemci niso zamerili, da niste vozili nemškega avtomobila?
Mene so že od samega začetka prepričevali, naj si kupil Mercedesa. V življenju sem imel kake tri, niti ne vem natančno. Veste, sem precej varčen pri servisih, kot lastnik Mercedesa pa si odštel kakih tisoč mark le za »dober dan«. Odločil sem se za denarnici bolj prijazen avtomobil, saj sem želel zmanjšati stroške servisiranja. Vlaganje v »pleh« mi je namreč že od nekdaj tuje.
Kaj pa vas je prepričalo pri Volvu?
Zadnjega Volva, SUV vozilo, sem ravno pred kratkim prodal. Zdaj vozim ameriškega Jeepa, ki so ga, če se ne motim, pred časom kupili Italijani. Jeep ni slab. Žena vozi Toyoto IQ.
Zasledila sem, da ste po skoraj vsaki temi švignil v Ljubljano? To ni malo, štiri ure vožnje iz Münchna.
Res je, ne po vsaki tekmi, a precej pogosto sem se po tekmi sedel v avtomobil in se odpeljal do Ljubljane. Predvsem v času, ko sem sam živel v bavarski prestolnici. Gas po tekmi domov. Šel sem na piščanca v Brinje, druga dan sem ob 6. uri zjutraj vstal in bil do 10h že na treningu v Münchnu. Vožnja je bila neke vrste sprostitev, čeprav na račun spanca. Ko si mlad, si vzdržljiv. Danes to ne bi bilo več mogoče.
Preberite si še: Takšen vozni park imata zakonca Pirc Musar, v garaži tudi prestižni Rolls-Royce
Kaj pa vas danes na cesti najhitreje spravi ob živce?
Predvsem upokojenci, čeprav mednje sodim tudi sam, a nekateri res nimajo pojma o vožnji.
Za kaj bi si najlažje prislužil kazen?
Prehitra vožnja in neupoštevanje cestnih znakov! Starejši vozimo že mehansko, sploh en gledamo več znakov. Z izjemo tam, kjer vemo, da nas čakajo policaji. (smeh) Nekajkrat sem že dobil kazen zaradi prehitre vožnje, največkrat v Ljubljani.