Žan Košir: obožuje stare in nove avtomobile, predvsem pa vozila ene znamke

Slovenski deskar Žan Košir, ki je v svoji karieri nanizal že lepo število odličnih rezultatov in odličij, tudi olimpijskih, je nestrpno čakal dan, ko bo v denarnico ponosno pospravil vozniški izpit. Čeprav se je za časa avtošole počutil kot v taksi službi, pa je izpit opravil v prvem poskusu.

Žan Košir: obožuje stare in nove avtomobile, predvsem pa vozila ene znamke (foto: Milos Vujinovic) Milos Vujinovic
1. 5. 2022

Kot prizna, mu je bilo v prvih letih vožnje, bistveno predvsem to, da je rezervoar bencina poln. Avtomobil mu je omogoča potrebno svobodo, istočasno pa se je po njegovi zaslugi lahko izognil polnemu jutranjemu avtobusu. Danes prisega na nemško znamko avtomobilov Audi, prav posebej pa mu je pri srcu štirikolesni pogon, ki zagotavlja še večji užitek v vožnji.

Kakšni so vaši spomini na prve vožnje? Vam je šofiranje volana in pritiskanje na sklopko šlo že od začetka dobro od rok?

Mislim, da se fantje rodimo z željo po bencinskih hlapih. Najprej sem vozil v očetovem naročju, nato prestavljal avto po domačem dvorišču, medtem ko sem ga čistil. Saj vemo, kako gre potem naprej vse do avtošole. Moj inštruktor se ni posebej obremenjeval z mojimi vožnjami. Bil sem neke vrste njegov osebni taksist, saj je v času najinih ur opravil nešteto opravkov. Vozil sem ga od trgovine do pošte, pa naprej do železnine in za konec še v pekarno. Glavna vožnja je bila kljub samozavesti precej stresna, saj nisem bil prepričan, če sem sploh opravil izpit. Na mojo srečo me je komisija na zadnjih sedežih razveselila, saj je ocenila, da sem dovolj varen in sposoben, ter mi podelila vozniški izpit.

Kater je bil vaš prvi avtomobil? Ste ga podedovali po starših ali ste ga kupili kar sami?

Prvi avtomobil sem si delil z mamo. Kupili smo novi Citroen C3, za katerega sem prispeval, če se prav spomnim, polovico. No, tri leta kasneje je brat odkupil polovico mojega deleža, potem pa sem sam podedoval očetov avtomobil. Moram reči, da je šlo za kar precej klasično družinsko kroženje avtomobilov. Vmes sem si velikokrat izposodil tudi avtomobil mojih starih staršev. Priznam, ni bilo težko najti prostega avtomobila na našem dvorišču. (smeh)

Kaj vam je bila nekoč najpomembnejša karakteristika avtomobila in na kaj ste pozorni danes?

Sprva mi je bilo najbolj pomembno to, da je rezervoar poln. (smeh) Avto je bil zame že od samega začetka pripomoček, ki mi je omogočal, da sem v najkrajšem času in dokaj neodvisno od ostalih prišel od točke A do točke B. Zadovoljen sem bil, da mi ni bilo potrebno po koncu srednje šole uporabljati javnega prevoza. Že če si se v šolo pripeljal za avtomobilom, si bil deležen zavidljivih pogledov. Iz moje družbe nihče ni imel preveč dobrega avtomobila, marsikdo ga sploh ni imel. Po drugi strani pa sem danes še vedno pozoren na nizko porabo, pa tudi na prostornost. Ker na cesti preživim veliko časa, mi je pomembno tudi udobje.

Kako bi opisali vaš odnos do avtomobilizma? Gre le za premagovanje razdalj ali užitek v vožnji?

V zadnjih desetih letih, ko dosegam vrhunske športne rezultate, imam priložnost z uveljavljenimi blagovnimi znamkami, ki imajo v svoji ponudbi res dobre avtomobile. Na testnih vožnjah me je predvsem navdušil štirikolesni pogon, ta po mojem mnenju naredi največjo razliko v kvaliteti vožnje. Glede na to izkušnjo, bi lahko rekel, da gre res za užitek v vožnji.

Kako bi ocenili svoje poznavanje avtomobilov? Bi znali kaj pri avtu popraviti tudi sami?

Uf, že ko najstnik sem pri svojih dvokolesnikih rad razstavljal in sestavljal stvari, vendar mi je na koncu venomer ostal kakšen vijak. (smeh) Pri avtomobilih se nikoli nisem večjih posegov od menjavanja žarnice ali pnevmatik. Pri tem je mojega znanja, pa tudi veselja do šraufanja konec. Če zaključim, moram priznati, da nisem prav velik poznavalec.

Kdo je glavni DJ v vašem avtomobilu?

Zadnje čase predvsem radio, sploh če sem v avtomobilu sam in se opdravljam na krajšo vožnjo. Kadar pa se z ekipo odpravljamo na treninge ali tekme, pogovor velikokrat preglasi radio.

Kaj pa vas na cesti najhitreje spravi ob živce?

Na cesti skušam biti kar se da stpen, pri tem pa mi pomaga tempomat. Vseeno pa ne razumem voznikov na avtocesti. Kadar voziš v strnjeni koloni in se ti z lepega nekdo nalepi na zadek ter ti nervozno žmiga. Takrat bi najraje pritisnil na zavoro, ampak bi s tem spravil nevarnost tako sebe kot tudi druge, česar pa nočem.

Za katero vrsto prometnega prekrška, bi si najlaže prislužili kazen?

Ne vem, morda gre za čisto podzavestno potezo, ampak med čakanjem na semaforju hitro poprimem za telefon. Po navadi še preden se tega zavem. Sem pa vesel, da se le ta avtomatično poveže s prostoročnim sistemom za klicanje, tako da klice opravljam varno.

Kater avtomobil se trenutno skriva v vaši garaži?

Trenutno vozim Audi A4.

Kam pa pospravite deskarske rekvizite? Koliko prostora pa zasede smučarski board z vso opremo?

Za opremo uporabljam strešni kovček, ker le tako lahko varno prevažam svoje deske. Robniki so namreč zelo nabrušeni, zato se jih ni pametno dotikati. Z uporabo kovčka pa zavarujem tudi notranjost avtomobila.

Kater pa je vaš sanjski avtomobil?

Uf, Audi S6!

Gojite kakšno ljubezen do starodobnikov?

Ameriški športni starodobniki so res nekaj, kar bi si vsak želel imeti v svoji garaži. Mogoče pa se nekoč kakšen znajde tudi v moji.