Vsak lastnik starodobnika ima do jeklenega konjička v garaži prav poseben odnos. Ko tako danes s ponosom občuduje zgodovino na štirih kolesih, pa lahko kaj hitro pozabi na vse živce (da ne govorimo o denarju), ki ga je za dosego cilja pustil v avtomehanični delavnici.
Ker se je najbolje učiti iz izkušenj drugih, smo se obrnili na Mateja Špeharja, ponosnega lastnika Volkswagnovega Bullija. Ta dandanes ponosno stoji v njegovi garaži. »Vredno je,« prikima Matej, a hitro doda: »A ne v denarju!«
1. Zapoved: Številni na svojega starodobnika gledajo skozi prizmo denarja in zaslužka. Prepogosto pa se lahko le obrišejo pod nosom. »Potrebno je vedeti, da je obnavljanje starodobnika hobi, ne posel. Tako e je treba sprijaznit, da se vložek morda tudi na dolgi rok ne povrne,« na srce polaga Matej.
2. Zapoved: Pri vložku se boste skorajda gotovo ušteli. Ni pomembno, ali se boste obnove lotili sami, ali boste za to zadolžili druge.
»Številka, ki jo boste na začetku imeli v mislih, niti najmanj ne bo tudi končna. Znesek je vedno višji. To je drži kot pribito, kot Pitagorov izrek,« zatrjuje sogovornik.
View this post on Instagram
3. Zapoved: »Starodobnik je droga, odvisnost, ki se je ne moreš kar tako odvaditi. Iskreno povedano, gre za neozdravljivo obsesijo. Ko s projektom končaš, že razmišljal o novem,« o primežu starodobnikov pove oče Beer Bullija.
4. Zapoved: Malo je tako zahtevnih finančnih investicij, kakršna je obnova starodobnika. Po mnenju Mateja gre celo za eno največjih življenjskih investicij: »Verjetno bo to vaša največja življenjska investicija, ali vsaj ena večjih. Čeprav na prvi pogled ne izgleda tako.«
Preberite si še: David Urankar ne skriva, da se z njim noče več nihče voziti
In še za konec:
5. Zapoved: Pa je vredno? Seveda je. »Ni boljšega občutka, kot kadar ti na cesti ljudje pomahajo in jim tvoj starodobnik nariše nasmehe na obraze,« s ponosom zaključi sogovornik.
