Glorija Kotnik najprej v težavah, danes pa vozi takle prestižen avto

Zavoljo narave izbranega športa je dobršen del življenja preživela za volanom ali na sopotnikovem sedežu, in čeprav je njena ljubezen do vožnje v zadnjih letih nekoliko splahnela, ji prav poseben užitek predstavljajo nemške avtoceste, na katerih lahko občasno tudi pritisne na plin.

Nam za začetek zaupate, kakšni so vaši spomini na vožnje v avtošoli?

Težko sem pričakovala prve vožnje in vozniški izpit, saj sem si želela, da bi lahko čimprej razbremenila starše. Čim prej sem želela postati samostojna in se sama voziti na treninge in tekme, zato sem bila v avtošoli zelo motivirana. Vozila sem z velikim veseljem in mislim, da mi je že od začetka šlo kar dobro.

Kaj vam je v samem začetku delalo največ preglavic? Kako hitro ste osvojili bočno parkiranje?  

Pri vožnji nisem imela večjih težav, le po koncu izpitne vožnje se je malce zataknilo. (smeh) Imam precejšnjo težavo, da s premislekom odreagiram na usmeritve levo ali desno. Ko sem tako opravila izpitno vožnjo, me je gospod v komisiji prosil, da se varno zapeljem nazaj do izpitnega centra. Njegovo naslednje navodilo je bilo, zavij levo. Jaz pa sem zmedena volan obrnila v desno. S tem sem naredila velikansko napako, saj sem nam vožnjo do centra podaljšala za kakih 10 minut. Naredila sem namreč velik krog okrog Velenja. (smeh) Gospod na zadnjem sedežu je postajal vsako minuto bolj nervozen, očitno se mu je mudilo. Bilo je grozljivo vroče in vsi smo bili povsem prepoteni. Ker sem bila pod pritiskom, mi je kar dvakrat ugasnil avtomobil. Na srečo mi je uspelo pripeljati nazaj. Če bi mi namreč ugasnil trikrat, bi padla na izpitu.

Kaj vam je danes največja muka v avtomobilu?

Veliko časa preživim na cesti, zato mi je morda najbolj moteča prav gneča. Ker se mi je to v vseh teh letih že neštetokrat zgodilo, mi je še za odtenek bolj neprijetno čakati v zastoju. V avtomobilu sem zavoljo narave športa preživela res veliko časa, zato dandanes manj uživam v vožnji kot nekoč.

Kateri pa je bil vaš prvi avtomobil? Ste ga podedovali ali kupili kar sami?

Opel Tigra, ki sem ga podedovala od dedka. Po osmih letih vožnje je namreč dedek zamenjal avtomobil, meni pa odstopil svojega Opla.

Kaj pa vam pomeni avtomobil? Gre le za sredstvo s katerim pridete od točke A do točke B? Ali vam vožnja predstavlja neke vrste užitek, sprostitev?

Zdaj nekoliko drugače gledam na vožnjo kot nekoč. Ker preživim veliko časa v avtomobilu, le ta igra pomembno vlogo v mojem življenju. Kot sem omenila, pa sem se vožnje z leti že nekoliko naveličala. Ogromno časa sem preživela na evropskih cestah, bodisi kot voznica ali sovoznica. Dandanes tako veliko raje sedem na sovoznikov sedež in samo uživam. Verjamem pa, da bo nekoč spet prišel čas, ko bom spet z veseljem po 5 ali 6 ur preživela na poti.

Kater avtomobil se trenutno nahaja v vaši garaži?

Trenutno vozim Audi A4 karavana. Bistvena lastnost, ki jo cenim pri avtomobilu je namreč ta, da me ne pusti na cedilu. Da je dovolj velik. Počasi to postaja težava, saj je avtomobil malce premajhen za moje potrebe. Športna oprema, otroški voziček,… Prtljažnik se zelo hitro napolni. Ker je precej nizek otroka tudi težko vzamem iz avtosedeža. Želela bi si tudi 4x4 pogon, saj veliko časa preživim na visokogorskih cestah, v snegu. Prav zato bomo našega Audija kmalu zamenjali za nekaj večjega. V Avtohiši A2S sedaj skrbijo za njegove servise, s koncem poletja pa bom od njih v dar prejela sponzorsko vozilo.

Kaj pa vaš sanjski avtomobil? Imate morda kakšnega?

Zelo všečna so mi terenska vozila, a moja ljuba znamka ostaja Audi. Pra zato je malo verjetno, da bom presedlala na kaj drugega. Če pa bi nekoč morda zadela na Loteriji, bi si privoščila Mercedes razred G.

Kako se je spremenil vaš pogled na avtomobile odkar ste postali mama?

Precej. Zdaj mi je še toliko bolj pomembno, da je avtomobil varen. Da je redno servisiran in je vse, kot mora biti. Prej sem temu posvečala precej manj pozornosti. Materinstvo je tudi pomemben razlog, zakaj si želim večji avtomobil.

Je tudi glasba v vašem avtomobilu prilagojena najmlajšemu članu?

Niti ne, večinoma poslušam svojo glasbo. Največkrat pa kar radio. Pogosto menjam radijske postaje, ekstremno pogosto. (smeh) Velikokrat tudi pristanem na klasični glasbi.

Raziskave so pokazale, da veliko staršev avtomobil uporablja tudi kot sredstvo za uspavanje. Kakšna je praksa pri vas?

Maj se zelo rad vozi v avtomobilu. Vožnja nam tako nikoli ni predstavljala težav. Sprva opazuje pokrajino, na daljši poti pa ga pogosto tudi zaziblje v spanec. Ni bil pa avtomobil nikoli sredstvo za uspavanje. Imam veliko srečo in mali dobro spi, že kot dojenček je prespal celo noč. Njegov odličen spanec nosi veliko zaslug pri mojih dobrih rezultatih, saj sem bila naspana in sem imela zadosti energije za treninge. (smeh)

Imate kakšna pravila, ki se jih sopotniki v avtomobilu morajo držati?

Nimam posebnih pravil. Pri meni je dovoljeno vse, od prehranjevanja, do pitja, petja in premikanja postaj. (smeh)

Vzdržujete čistočo v avtomobilu?

Iskreno, nimam najbolj pospravljeno. Na obiske avtopralnic me spomni moj dragi. Ker sem pogosto na poti, se v mojem avtomobilu nahaja vsa mogoča roba. V primeru, da jo bom kadarkoli potrebovala. Veliko korak je že to, da jo v zadnjem času skušam kar se da organizirati. Vsake toliko časa pa si vzamem čas za generalno čistko.

Kako bi ocenili sami sebe, kot voznika? Kaj pa o vaši vožnji porečejo drugi?  

Zelo dinamično vozim. Rada namreč vozim hitro, kadar pa je na zadnjih sedežih Maj, vozim prav posebej previdno. Sicer sem na cesti precej uvidevna tudi do sovoznikov.

Katera je bila doslej vaša najdaljša pot?

Morda vožnja do Malage, kjer pa nisem bila povsem sama, saj smo se za volanom menjavali. Pogosto sem se sama zapeljala tudi do Nizozemske. Nič neobičajnega ni, da sem se odpravila na pot, dolgo vsaj 5 ali 6 ur. Družba ali brez, vse ima svoje prednosti. Če imaš sopotnike, pot hitreje mine, če pa si sam, lahko nekoliko počistiš glavo in misli.

Kakšna vrsta voznika ste? Vzkipljiva ali bolj mirna sorta? Prehitevate vse po vrsti ali vozite še malce pod omejitvijo?

Pod omejitvijo vozim le redko. Raje peljem malce hitreje. Pri nas seveda to ni mogoče, zato sem vesela, kadar me pot vodi v Nemčijo. Na tamkajšnjih odsekih brez omejitev tudi sama rada pohodim plin.

Kaj pa vas na cesti najbolj spravlja ob živce?

Razjezijo me vozniki, ki ne gledajo okrog sebe in ne spremljajo dogajanja na cesti. Na živce mi gre tudi izsiljevanje, sploh na avtocesti. Ljudje premalo uporabljajo ogledala in nemalokrat se mi je zgodilo, da je kdo tik pred mano zamenjal vozni pas.

Za katero vrsto prometnega prekrška, bi si najlaže prislužili kazen?

Uh, brez dvoma za prehitro vožnjo. (smeh) Ne bi bila prva.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj